V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
