Od jajčeca prek gosenice do svilene niti

Na Goričkem se v sklopu mednarodnega projekta spet poskusno uvaja gojenje sviloprejk

foto: Jonathan/Flickr

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti. Po legendi naj bi bila za odkritje svilene niti “kriva” kitajska princesa.

“Princesi je z drevesa v čaj padel svilen zapredek, dvignila ga je in nit se je odvila. Rekla je, da želi takšno obleko in takoj zaposlila svoje podložnike, da so se začeli s tem ukvarjati …” – dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo

Svilogojstvo je bilo dolgo skrivnost, saj so postopek Kitajci skrbno skrivali pred svetom. Pred približno 1500 let sta dva meniha v bambusove palice skrila jajčeca sviloprejk in semena murv in jih tako prinesla v Evropo. Pogoj za pridelavo svile so seveda murve, drevesa, na katerih raste edina hrana, s katero lahko preživijo sviloprejke.

“Murvini listi so bogati z beljakovinami, fenoli, vitamini, minerali, pomembni so za zdravje in primeren razvoj sviloprejk … V intenzivni reji sviloprejk je treba vzpostaviti cel nasad murv, saj so gosenice sploh v zadnjih stopnjah razvoja zelo požrešne.” – dr. Andreja Urbanek Krajnc, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, poskusni rejec je Janez Škalič, ki skupaj z obema drugima sogovornicama sodeluje v madžarsko-slovenskem znanstvenem projektu “Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv na razvoj in zdravstveni status ličink”. Prideluje osnovo za svilo nadpovprečne kakovosti, zapredki njegovih sviloprejk so celo eksponati v muzeju na inštitutu v Padovi, ki je ena vodilnih evropskih institucij na področju svilogojstva.

“V enem zapredku je približno pol grama svile, nit iz enega zapredka je dolga celo do 900 metrov … Gosenice so zelo občutljive, v zadnji stopnji tudi zelo požrešne, zato je glavna težava pri gojenju predvsem pomanjkanje murvinih dreves.” –Janez Škalič