Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.

Antonietta Pezzano Kokalj je Kolumbijka, ki v Sloveniji živi že 15 let: "Za nas Kolumbijce je Pablo Escobar črna pika"

Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in navsezadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.

Sem dvojezičen otrok. Ker sem na pol Italijanka, sem hodila v italijansko šolo. Pravijo, da če se od majhnega naučiš dva jezika, si potem za jezike bolj odprt tudi v preostanku življenja. Slovenščina je tako moj četrti jezik, ki sem se ga naučila.

Po začetnem kulturnem šoku je spoznala tudi glavne razlike v glasbi, plesu in zabavnem življenju, ki ločujejo obe celini.

Glasbo v Sloveniji drugače začutim kot v domači Kolumbiji. Telesno izražanje plesalcev iz Južne Amerike je drugačno. Izražajo več strasti kot Slovenci, ki ste bolj zadržani. Pomembnejši sta tehnika in poznavanje plesnih korakov.

Seveda se ob tem ne moremo izogniti vprašanju o kralju prepovedanih substanc Pablu Escobarju, ki se ga pogosto predstavlja za največjega razbojnika na svetu.  Nekateri ga še danes prikazujejo kot sodobnega Robina Hooda, drugi pa imajo o njem drugačno mnenje.

Za nas Kolumbijce je Pablo Escobar črna pika. Res, da je za produkcijske hiše in televizijo tržna niša, za nas to predstavlja predvsem neko rano, o kateri se noče nihče pogovarjati. Letos sva z možem obiskala Kolumbijo in bila februarja v Medellinu, mestu, v katerem je deloval Escobar. V povezavi z njim imajo organizirane turistične ture. Sama sem takoj zavrnila možnost ogleda, saj si človek, ki je naredil toliko slabega za našo državo, ne zasluži niti sekundo mojega časa.

Kakšni pa sta slovenska hrana in sama kulinarika v primerjavi z domovino?

Ker sem v Sloveniji postala vegetarijanka, težko primerjam. V Kolumbiji prevladuje tropsko podnebje in je posledično tropskega sadja in zelenjave na pretek. Najbolj mi je bila ob spoznavanju Slovenije všeč potica. Smešno pa se mi je zdelo, da kamor koli smo prišli, je bilo treba nazdraviti. “Dejmo enga takratkega.” Za vsako bolezen imate neko zdravilo v obliki šnopsa, kar se mi še zdaj zdi fascinantno.

Marko Rozman