Ljudje vsako leto proizvedemo 80 milijard novih kosov oblačil. Če bi to številko delili s številom vsem Zemljanov, končni rezultat – okoli 10 novih kosov na posameznika – za naše razmere niti ni tako nenavaden. A če vemo, da v revnejših državah večina ljudi nosi oblačila iz druge roke, glavna trga tekstilne industrije pa sta Evropa in S. Amerika, se lahko kar zamislimo. Večina današnjih oblačil je izdelanih v t. i. državah v razvoju, kjer delavci delajo v nemogočih razmerah za nizke plače, s katerimi komaj preživijo. Podjetja, katerih cilj je čim večji dobiček, se ne ozirajo niti na okolje. Nič čudnega torej, da za tekstilno industrijo pravijo, da je tista, ki je takoj za naftno, najbolj umazana. Več pa v nadaljevanju Andreja Gradišar.
Rešitev za takšno stanje je več, najbolj radikalna pa ta, da prenehamo kupovati nova oblačila
Ljudje vsako leto proizvedemo 80 milijard novih kosov oblačil. Če bi to številko delili s številom vseh Zemljanov, končni rezultat – približno deset novih kosov na posameznika – za naše razmere niti ni tako nenavaden. A če vemo, da v revnejših državah večina ljudi nosi oblačila iz druge roke, glavna trga tekstilne industrije pa sta Evropa in Severna Amerika, se lahko kar zamislimo. Večina današnjih oblačil je izdelana v državah v razvoju, v katerih delavci delajo v nemogočih razmerah za nizke plače, s katerimi komaj preživijo. Podjetja, katerih cilj je čim večji dobiček, se ne ozirajo niti na okolje. Nič čudnega torej, da za tekstilno industrijo pravijo, da je tista, ki je takoj za naftno najbolj umazana.
Za nova oblačila porabimo velikanske količine vode. Navadna bombažna majica nastane v procesu, ki zahteva toliko vode, kot jo posameznik spije v dveh letih in pol, razlaga vodja pravične trgovine 3Muhe Živa Lopatič:
“Na primer zaradi pridelave bombaža, ki ga pridelajo v Uzbekistanu, je tako rekoč izginilo Aralsko jezero. Včasih je bil to četrti največji rezervoar pitne vode na svetu, danes ga skoraj ni več.”
Bombaž pridelujejo ob pomoči velikih količin pesticidov, kemikalije so v proizvodnjo oblačil vključene tudi v drugih stopnjah. Zato Ines Kavgič iz Greenpeacea pravi, da je najboljša rešitev, da novih oblačil ne kupujemo več, saj jih imamo v svojih omarah verjetno dovolj za večino življenja. Živa Lopatič pa dodaja:
“Lahko menjamo oblačila, kupimo stara, se naučimo šivati in predelujemo stvari. Lahko pa kupujemo tudi certificirana oblačila, pri čemer je znano, kako so bila izdelana ter da so bolj prijazna okolju in ljudem.
