Za prihodnost civilizacije je ključna skrb za otroke v najbolj zgodnjem obdobju

Pogovor s psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Miran Možina
foto: radioprvi

Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih.

Že v psihoterapevtski tradiciji je poudarjen zgodnji razvoj posameznika v prvih petih letih življenja. To je temelj, na katerega se po petem letu starosti le še dodajajo izkušnje, ki prispevajo k razumevanju, mišljenju, čustvovanju in vedenju.

Če otrok do petih let starosti ni deležen skrbi, pozornosti in ljubezeni, je kasneje to težko popraviti.

Težav, ki jih imajo danes otroci in mladostniki, ne moremo povezati samo z dogajanjem v njihovi psihi in družini. Upoštevati moramo tudi širše družbeno dogajanje. Sodobna tehnologija med drugim vpliva tudi na zmanjšanje njihove sposobnosti za pozornost.

Zelo pogoste so danes motnje pozornosti. Vendar s predpisovanjem zdravil lahko naredimo škodo.