Z mladimi o spolnih zlorabah

Amadea se je izpostavila v medijski kampanji o ozaveščanju o spolnih zlorabah otrok, v oddaji pa odgovarjala na vprašanja mladih. Gosti so se strinjali, o tem moramo govoriti!

V radijskem studiu z desne proti levi: Nika, Amadea, Žan, Urša, Vid, Hana, Tanami in Mojca.
foto: Špela Šebenik

V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? Mogoče se del odgovora skriva v razmišljanju Vida:

“V okolju, v katerem sem odraščal, nisem imel občutka, da bi se to dogajalo, čeprav sem izvedel pred kratkim za par primerov, ampak to je po mojem mnenju bolj kot ne posledica tega, da je družina izredno zaprt prostor in skrajno intimen.”  

Evropski podatki, ki jih je posredovalo Združenje proti spolnemu zlorabljanju, so zastrašujoči: do 18. leta je spolno zlorabljena vsaka tretja deklica in vsak peti deček, po nekaterih drugih podatkih za Slovenijo velja: vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. 62 % žrtev spolnih zlorab molči, v 85-ih odstotkih primerov se spolne zlorabe dogajajo znotraj ožje ali širše družine in pogosto trajajo več let. Policija pri nas sicer v zadnjih dveh letih beleži upad kazenskih ovadb spolnega napada na osebo, mlajšo od 15. let. V letu 2016 jih je bilo 134. To so številke, a za vsako se skrivajo osebna zgodba, trpljenje, strah, pa tudi pogum …

In pogumna je tudi 23-letna Amadea, ki jo je v otroštvu več let spolno nadlegoval dedek, v zadnjem letu pa se je javno izpostavila in na glas govorila o svoji travmatični izkušnji. To je bila Unicefova kampanja Skriti ecsape room, na Prvem pa je Amadea, ki sta ji pri postavljanju življenja na prave tirnice najbolj pomagali kapanja in umetnost (je namreč likovna pedagoginja in umetnica), odgovarjala na vprašanja mladih z različnih srednjih šol. Niko, Mojco, Uršo, Hano, Tanami, Žana in Vida je zanimalo marsikaj, od tega, kako se je spopadala s tem, kdaj je svojo zgodbo zaupala drugim, prijateljem, staršem, kdaj policiji, kako so to sprejeli starši, zakaj se je odločila, da bo del kampanje, kako lahko ostali opazijo, da je nekaj narobe, kako lahko pomagajo, kaj je njej sami pomagalo pri soočenju, ali je odpustila dedku ali mu sploh lahko …

Kaj je po mnenju Amadee največja težava pri dojemanju in soočanju družbe s spolnimi zlorabami? Ravno to, da se ne soočamo, da se ne zavedamo, kako velik problem je to v današnji, pa ne le današnji družbi, pravi Amadea Ris.

“Zelo pomembno je, da se začne govoriti in s tem spodbijati ta tabu. Ker tudi storilci, ko se ne govori o tem, mislijo, da lahko to še naprej počnejo in ni s tem nič narobe. To je pomemben del problema, ker je vse ciklično. Če se ne naredi enega koraka, se ne naredi drugega in se zgodba tega cikla ponavlja. Treba je prelomiti ta cikel. Pri meni sem bila v tej naši družini to jaz, pa je dedek že marsikaj naredil prej v življenju – ne le meni, tudi veliko drugim ljudem. Pa se je to nekako odobravalo oz. so bili o tem tiho.” 

S to oddajo na Prvem začenjamo posebno serijo oddaj Gymnasium Hladimo glave, s katerimi bomo odpirali tabu teme, presegali meje in hladili glave, govorili bomo torej o temah, ki so aktualne, pereče, težke in največkrat tudi skrite.

Umetnost in risanje sta pomemben del Amadejinega življenja.

foto: Amadea Ris