Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
