Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
V osrčju Doline zelenega zlata, kjer na hmeljarski tradiciji gradijo uspešno sodobno turistično zgodbo
Iz hmelja se da pridelati več kot le pivo. Celo v burgerje ga dodajajo v Žalcu, kjer ob pomoči tradicije hmeljarstva pišejo tudi zanimivo turistično zgodbo. Zgodovino predstavljajo v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva, obiskovalcem omogočajo doživetje v hmeljiščih s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zdaj ponujajo tudi značilne jedi, s katerimi so se prehranjevali hmeljarji, in sodobne dobrote, začinjene s hmeljem. V okviru oddaje Prvi na obisku smo obiskali tudi žalsko fontano piva, ki je postala tako priljubljena, da jo želijo vzpostaviti tudi drugod po svetu.
“Novih jedi iz hmelja še nisem pokusila, tradicionalne pa se velikokrat pojavijo na domači njivi,” je povedala Anja Rožič Plazovnik, ki je ravno končala enoletni mandat kot hmeljska princesa.
Sezona obiranja hmelja je zdaj na vrhuncu, prav tako številne prireditve, ki jih pripravljajo v okviru festivala Zeleno zlato.
»Hmelj je na naših koncih pomenil blaginjo, razvoj, delovna mesta, je darilo Spodnje Savinjske doline,« je povedala Sabina Palir, vodja programa turizem na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Pred dvema letoma so v Žalcu odprli tudi fontano piva, ki ima odtlej izjemen obisk. Prodali so več kot 132 vrčkov piva in skoraj 70 tisoč litrov piva. Dober glas o fontani je šel po svetu, zato se zanjo zdaj zanimajo tudi v drugih državah, je pojasnil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Do konca sezone se bo na fontani letos predstavilo 33 različnih vrst piva in izbirajo le pivo, ki vsebuje slovenski – štajerski hmelj. Eden izmed ponudnikov je tudi mikropivovar Luka Rojnik, ki je mladi hmeljar, kmalu pa se je odločil, da iz surovine pridela nekaj več.
“Navdih za pivovarno sem našel na potovanjih po svetu, predvsem po Združenih državah, ki sem jih obiskal z očetom z namenom, da prodava slovenski hmelj. Tam so me začeli spraševati, zakaj sam ne zvarim piva, ko pa imamo toliko hmelja, to mi je dalo misliti. Začel sem v garaži, zdaj pa smo ena večjih mikropivovarn v Sloveniji,” je razložil Rojnik.
Hmeljarsko razpoloženje bo vrhunec doseglo ravno septembra, tako s prireditvami kot obiranjem zelenih kobul, ki traja vse do konca meseca.
