S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rekordna vročina in suša, požari, ki jih otežujejo bombe iz 2. svetovne vojne, otroci že v šolah, Nemci pa delajo manj kot Grki
Kot poroča naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, je bilo nemško poletje rekordno vroče. V Berlinu so namerili do 32 stopinj v senci, rekord pa so postavili v deželi Sanška-Anhalt, kjer so 31. julija izmerili 39, 5 stopinj v senci. Zaradi vročine, ki jo je spremljala suša, je gladina rek zelo upadla. Kar malo žalostni so posnetki Donave ali Rena, ko so na nekaterih slikah vidni otočki sredi rek, pravi naša dopisnica. Zaradi tega so ponekod ustavili rečni promet; omejili so tudi hitrost na nekaterih nemških cestah, saj se je domnevno zaradi vročine povečalo število prometnih nesreč.
Veliko nevarnost so predstavljali tudi gozdni požari v okolici Berlina, ki jih gasilci trenutno nadzorujejo. Zaradi požarov, ki se zaradi rekordne suše hitro širijo, so morali preseliti okoli 500 ljudi. Težava pa so tudi ostanki orožja iz 2. sv. vojne, predvsem bombe.
“Požare v gozdovi so spremljale številne dodatne eksplozije. V okolici Brandenburga naj bi bilo še posebej veliko neeksplodiranih bomb. Vemo, da so nekje pod zemljo, a nihče ne ve točno kje.”
Medtem so šolarji v Berlinu že začeli s poukom, imajo namreč le šest tednov poletnih počitnic. Odrasli so nazaj na delovnih mestih, kjer so lahko spremljali ugotovitve nedavne raziskave, da delajo manj od evropskega povprečja. Grki, s katerimi smo jih velikokrat primerjali v obdobju najhujše gospodarske krize, delajo na primer 6 ur na teden več. So pa zato Nemci zelo učinkoviti.
“Strokovnjaki ob tej raziskavi poudarjajo, da je krajši delovni teden ključ do učinkovitosti. Zaradi tega je tudi več razumevanja do ideje, da bi šli po švedski poti v 6-urni delovnik,” zaključuje Polona Fijavž.
