Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Več o problematiki divjih odlagališč in načinih preprečevanja smetenja okolja, v oddaji Očistimo Slovenijo in svet.
Foto: pixabay
Zgledi vlečejo - odpadki privlačijo odpadke
Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Čeprav so čistilne akcije pri nas precej uspešne in se jih ponavadi udeleži veliko ljudi, problem divjih odlagališč, z nenehnim čiščenjem, še zdaleč ni rešen. Vsakič znova se namreč najdejo takšni, ki svoje smeti nosijo in odlagajo v naravi. Kot pravi Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, pa se je stanje glede števila divjih odlagališč v Sloveniji zelo izboljšalo.
V prejšnjih dveh akcijah Očistimo Slovenijo je bilo saniranih večino odlagališč, ki so bila prej prisotna tudi desetletja. Problem ostajajo gradbeni in kosovni odpadki, razlog pa pripisujemo temu, da manjka informacij in da je nadzor slab.
Prva akcija Ekologov brez meja, Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je v letu 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v enem dnevu očiščena več kot 20 tisoč ton nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov. Toda odpadkov ne zmanjka. Število divjih odlagališč v Sloveniji je še vedno visoko, opozarja Jaka Kranjc vodja popisa divjih odlagališč.
Po naših ocenah je neočiščenih še okoli 10 tisoč divjih odlagališč. Predvidevamo, da bo ta številka še narasla, vendar so trendi, ki jih opažamo zelo pozitivni.
Celovit popis divjih odlagališč na državni ravni je eno od tistih področij, kjer v Sloveniji zelo zaostajamo, še pravi Jaka Kranjc. Pristojno ministrstvo še vedno nima registra odlagališč. Brez ustreznega pregleda nad stanjem pa je tudi ukrepanje omejeno. Čiščenje ostaja na ramenih prostovoljcev. In na katerem koncu naše države je največ smeti? Kot pojasnjuje Urša Zgojznik, že bežen pogled na zemljevid divjih odlagališč, za katerega skrbijo Ekologi brez meja, pokaže, da je Slovenija tudi v tem pogledu zelo raznolika in poudarja da zgledi vlečejo – tako pozitivni kot negativni. Redki so tisti, ki odvržejo svoje smeti v povsem nedotaknjeni naravi, toda tam , kjer že leži neka plastenka, se bo kaj hitro nabralo še nekaj dodatnih smeti.
