Odmevi na sodbo ameriškega sodišča, ki je šolskemu vrtnarju dosodilo 289 milijonov dolarjev odškodnine, ker je zbolel za rakom. V Sloveniji prodamo od 75 do 90 ton glifosata na leto
Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.
Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te sodbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.
