Prva totalna vojna v Evropi
V Evropi 16. in 17. stoletja je vrelo. Zdelo se je kot, da se stara celina »kuha na počasnem ognju«. Napeto je bilo v vseh državniških tvorbah, ki so bile takrat cesarstva, kraljevine, kneževine. Takrat so bile najmočnejše države v Evropi Anglija, Francija, Španija in Sveto rimsko cesarstvo. Slednji dve sta bili v rokah madridske in dunajske veje Habsburžanov. Takrat so rekli, da na območjih pod nadzorom in vladavino teh dveh dinastij sonce nikoli ne zaide, saj sta imeli v svojih rokah pol sveta. Evropa je bila takrat tudi versko razdeljena, kar je bila posledica reformacije.
Kopičili so se vse manj obvladljiva hotenja vladarjev, vladarskih družin in tudi manjših administrativnih enot predvsem po vplivu in moči. Pogosto imenovana tridesetletna pa tudi verska vojna se je začela pred 400 leti, leta 1618 s tako imenovano praško defenestracijo. Druga praška defenestracija se je zgodila 23. maja leta1618. Predstavniki praških protestantskih stanov so takrat vdrli na grad in po prepiru vrgli skozi okno dva dunajska cesarska namestnika in pisarja. Za razliko od prve praške defenetsracije leta 1419, ko so skozi okno vrgli sedem katoliških članov mestnega sveta, ki tega niso preživeli, so dvesto let pozneje let skozi 21 metrov visoko okno, preživeli vsi trije.
Padli so namreč ali na kup smeti ali celo na kup gnoja. Viri o tem niso enotni. Ta dogodek je vrgel pokrovko z lonca, ki je že dolgo vrel in začela se je vojna, ki je bila nekajkrat blizu konca pa je zaradi novih igralcev, ki so stopili na oder, ali zamenjali padle, znova vzplamtela. Celotno vojno zgodovinarji delijo v štiri faze. Prva faza je bila češki upor in širitev vojne v nemške dežele (1618 – 1623), drugi dansko obdobje vojne (1624 -1629), tretje švedsko obdobje (1630 – 1635) in zadnje, četrto, francosko obdobje vojne (1635 – 1648).
Med to dolgotrajno vojno so se interesi vojskujočih nenehno spreminjali, odvisno od vojnih dosežkov, sproti pa so se tudi razdirala in sklepala nova zavezništva. Verskost vojne je bila bolj ali manj kulisa, saj je šlo predvsem za vpliv in moč v Evropi in s tem tudi v svetu. Mir, ki je pomenil konec te vojne, imenovan tudi Vestfalski mir, je bil sklenjen bolj ali manj v obupu, ko so vse strani spoznale, da v tej vojni opustošenja ne morejo zmagati. Ta mir je bil celo sklenjen v dveh med seboj 40 kilometrov oddaljenih mestih, v Münstru in Osnabrücku.
Pomenil pa je tudi konec 80-letnega nizozemskega boja za samostojnost. Kot poudarja avtor oddaje Jurij Popov, čeprav nimamo na razpolago natančnih podatkov o posledicah vojne, je brez dvoma šlo za eno najhujših totalnih vojn v evropski zgodovini, saj se je samo na primer v Svetovnem rimskem cesarstvu v teh letih število prebivalstva zmanjšalo z 21 na 13.5 milijona.
