Korošci ponovno dokazujejo, da jim je v gorskem kolesarstvu kos le redko kdo
Korošci imajo lastnost, ki jim jo lahko zavidamo vsi Slovenci pa tudi drugi narodi. Ko je treba, se znajo povezati in narediti stvari, ki bi jih sicer brez zapletov lahko pripravil le redko kdo. Letos jim je na začetku julija uspelo prirediti tekmovanje, ki sodi v sam vrh tako po organizacijski kot tudi po adrenalinski plati. Sanje tistih, ki so z gorskim kolesarjenjem Koroško postavili na zemljevid svetovne gorsko-kolesarske scene, so s tem dosegle svoj vrhunec. Korošci s sončne in tiste druge strani Karavank so organizirali gorsko-kolesarsko tekmovanje za svetovni pokal Svetovne enduro serije in povezali prav vse generacije, prebivalce, sosede in celo države. Da bi bila mera polna, so progo speljali tako, kakor je do zdaj ni nikoli še nihče na vsem svetu. To ni samo zgodba o nekem tekmovanju, ampak o ljudeh, ki dokazujejo, da se sanje lahko tudi uresničijo.
Po progah oziroma ‘trailih’, kakor tekmovalci pravijo ozkim in strmim stezam, po katerih drvijo, skačejo in ‘polagajo ovinke’, si večina ne bi upala spustiti s kolesom. Tudi peš bi se tega največkrat lotili zelo previdno in počasi. In imeli bi prav, dodaja eden izmed organizatorjev tekmovanja svetovne serije enduro, Anej Štrucl, sicer poklicni gorskokolesarski vodnik in nekdanji tekmovalec. Proge so narejene tako, da iz tekmovalca izžamejo zadnji atom moči in zahtevajo visoko koncentracijo.
Visoke hitrosti in atraktivni skoki so izziv tudi za najboljše, pove Vid Peršak, naš najuspešnejši tekmovalec v svetovni seriji enduro, ki je bil na tekmi pod Peco in na Jamnici peti. Na svetu. Hitrost ne biti tako visoka kot pri spustu (downhill), vendar pa je treba vedeti, da so proge ozke, strme in polne kamenja, korenin ter ovinkov, ki tekmovalcem predstavljajo velik izziv.
Vendar je pot do tekme, ki bi jo lahko primerjali z na primer pokalom Vitranc ali Zlato lisico, zelo dolga. In kot večina velikih tekmovanj in dogodkov, ima korenine v ljudeh, ki so si upali narediti korak dlje. Korošci so imeli vse to, poleg tega pa še svojo deželo, ki je zares idealna za tovrstno športno dejavnost. Tako razmišljanje je vsekakor vredno posnemanja in občudovanja. Tudi zato, ker so znali mladi, ki zdaj projekt vodijo, prisluhniti starejšim, ki so jim tlakovali pot, doda Damjan Kalčič – Kalči, eden izmed prvih organizatorjev tekem v gorskem kolesarstvu in organizator festivala gorskega kolesarjenja Črna lukn’a oziroma Black Hole. Sami niso take tekme nikoli pričakovali. A ko je prišla, so se je lotili z vnemo, vredno posnemanja. Prostovoljno, z mislijo pri povezovanju vseh in pri promociji dežele, odrezane od preostale Slovenije, dežele, ki ravno zaradi te tekme in promocije gorskokolesarskega turizma reže kruh vedno več ljudem. Anej Štrucl ravno to vidi kot cilj, ki bi ga radi dosegli – dati delovna mesta čim več ljudem in različne dejavnosti povezati v butično ponudbo, kakršnih je na svetu malo. In to jim je pravzaprav že uspelo. Zaradi gorskega kolesarstva pozna Koroško skoraj ves svet.
Na koncu so zadovoljni vsi, kar je v kontekstu velikih tekmovanj pravzaprav unikat, morala pa bi biti stalna praksa. Anej Štrucl je namignil da bo, kakor je videti, to pri nas postalo stalnica.
“Bo že držalo”, zaključi, “da smo bili Korošci vedno za mušter!”
