Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 510-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.Ž: Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
—–
Gorník in planinski pisatelj JULIUS KUGY se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Gorici. Tako po materini kot očetovi strani je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih.
V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu.. Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal: “Ni treba, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te gore premagajo in se skromno zadovoljiš z dosegljivim. Kljub temu boš prinesel domov dovolj radosti.”
—–
Politolog in antropolog STANE JUŽNIČ je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu, in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibaju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Stane Južnič se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Fari pri Kostelu.
