Kaj počnejo naši možgani, ko mi ne počnemo ničesar?

Raziskujemo, kako dejavna so naša nevronska omrežja, kadar budno mirujemo

foto: Jonas Weckschmied

V počitniških epizodah jutranjega potepanja med nevroni večkrat rečemo, da so naši možgani dejavni tudi, ko smo na počitnicah. Tudi ko ležimo na plaži, v viseči mreži, sedimo v naslanjaču ali na klopci v parku in zremo nekam v daljavo, torej smo pri miru, se v naših nevronskih omrežjih marsikaj dogaja. Kaj torej počnejo možgani, ko mi ne počnemo ničesar? To nam je pojasnila asistentka Nina Purg, mlada raziskovalka na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Ko ne počnemo ničesar, so naši možgani še zmeraj dejavni in se v porabi energije ne razlikujejo bistveno, kadar se gibamo oziroma smo osredotočeni na določene naloge.

Mirovanje oziroma mirovno stanje je neko vedenjsko stanje, pri katerem smo telesno in miselno nedejavni.

Ključno je to, da nismo pozorni na neke dražljaje, ki pritekajo iz okolja. V primerjavi s spanjem smo v mirovanju še vedno budni in se lahko zelo hitro odzovemo na spremembe v okolju.

Naši možgani znajo iz stanja mirovanja zelo hitro preklopiti v dejavno stanje.

Ob mirovanju so možgani še vedno dejavni, a je ta vzorec dejavnosti drugačen kot takrat, ko smo osredotočeni na naloge, zato so dejavna druga področja, ki sestavljajo mirovno omrežje (default mode network) – to je močneje aktivno, ko mirujemo, in se utiša, ko izvajamo določene naloge. Na podlagi preučevanja možganov v mirovanju lahko prepoznamo, katera možganska področja so močneje povezana in močneje komunicirajo med seboj.

Pri tem uporabljajo celo vrsto metod, najpogosteje FMRi, EEG, PET, s katerimi lahko neinvazivno preučujejo možgansko pozornost pri budnem človeku.

Klasične raziskave na področju delovanja možganov so preučevale predvsem, kakšna je možganska dejavnost, ko izvajamo specifične naloge. V večini pa so zanemarjale spontano možgansko dejavnost, ki je prevladujoča.

Z razumevanjem možganov med mirovanjem bi torej veliko bolj razumeli delovanje možganov, poleg tega pa to lahko ponuja tudi nov vpogled v mehanizme bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen.