Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Prehranski odpadki sodijo v rjave in ne v črne zabojnike
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili. Nina Sankovič z ljubljanske Snage se še dobro spominja prvega srečanja s praznjenjem črnega zabojnika:
»Kruh, še zapakiran brokoli, cvetača, lončki, v katerih je med, ajvar. Jaz sem bila pretresena, ko sem to prvič videla. Kolegi, komunalni delavci na terenu, so rekli, da te stvari vidijo vsak dan. In potem se spominjam še drugič, ko se je zabojnik obrnil in so se v njem presortirali odpadki in smo se hecali, da bi lahko sestavili celo malico. Noter je bila pakirana solata, kruh, kosi sira, salama. Piknik bi lahko imeli tam, če to ne bi bilo pokvarjeno.«
Vse sicer ni tako slabo, saj dve tretjini prehranskih odpadkov predstavljajo olupki, kosti in podobno in niso dejanska hrana; te je med odpadki v črnih zabojnikih od 10 do 15 odstotkov. Eden glavnih razlogov za to je po njenem potrošniška miselnost:
»Vse te akcije, sedem za tri, xxl paketi, različni popusti, človeka napeljejo, da bo kupil čim več. In pri tem ne razmišljamo racionalno, ali bomo bobi palčke s sezamom, ki jih nismo jedli še nikoli, sploh kdaj pojedli.«
Zgovorno je tudi dejstvo, da največ hrane v smeteh pristane v osrednjeslovenski regiji.
