Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
Ali slovenski športni turizem ponuja vrhunske produkte?
Slovenija je že zagrizla v športno-turistični kolač. V preteklosti smo namreč že gostili večje športne prireditve – evropsko prvenstvo in številne zimske dogodke – in jih bomo tudi v prihodnje. Med drugim nas čakata izvedbi ženskega evropskega rokometnega prvenstva in nordijskega prvenstva v Planici. »Imamo veliko znanja, zato nam zaupajo tudi organizacijo dogodkov. Vendar so prireditve, kot je evropsko prvenstvo, naši maksimumi. Slovenija samostojno ne more organizirati tega, kar se danes dogaja v Rusiji ali na olimpijskih igrah,« meni predavatelj na primorski fakulteti za turistične študije Turistica Miha Lesjak.
Če želimo ponujati vrhunske produkte, to vključuje ustrezno infrastrukturo, prehrano, namestitev, znanje trenerjev ipd.
»Pomanjkljivosti seveda so. Imamo vrhunski prostor za trening na Brdu pri Kranju, nimamo pa ustreznega hotela v neposredni bližini.«
V hotelu Austria trend so se specializirali za športne goste. Zanje vodja prodaje in marketinga Emir Haskič pravi, da so nezahtevni, cenijo pa organiziranost in to, da jim znajo prisluhniti. Seznam zahtev ni kratek: »Športniki imajo po navadi 4 ali 5 obrokov na dan, dodana vrednost sta naš športni center in športna klinika. Ekipe vedno potrebujejo dvorane za analize, sestanke in priprave po vsaki tekmi in treningu. Na voljo jim morajo biti 24-urna podpora in masažne sobe. Nogometaši vsak dan potrebujejo recimo veliko količino ledu, tudi do 150 kg. Potem mora hotel zagotoviti pravočasno pranje oblačil in podobnega, teh se nabere tudi do 50 kg. Potrebni so posebni prostori za skladiščenje razne opreme, ki jo prinesejo s seboj – tudi do tono.«
»Športni turizem še najmanj čuti posledice kakršne koli krize. Športniki bodo vedno tekmovali, posamezniki bodo hodili na tekme, sponzorji bodo vlagali v šport, včasih v večji, včasih v manjši obliki.«
Športne goste lahko razdelimo na profesionalne in amaterske. Kot pojasni Lesjak, profesionalci po navadi pridejo oddelat svoje prek klubov. So neke vrste športno-poslovni turisti, pridejo osredotočeni na trening. Medtem ko amaterski, čeprav jim je šport prvi motiv za obisk destinacije, svoj čas in denar namenjajo tudi kulinariki, iščejo zanimivosti, pridejo z družino.
