Poleti je čas za knjige, sicer pa zremo v zaslone
Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto.
Ko govorimo o branju, še vedno mislimo predvsem na branje knjig, čeprav že dolgo ne beremo več predvsem tovrstnih tekstov. Digitalizacija je namreč spremenila način komuniciranja v družbi, vsakodnevno pošiljamo kratka sporočila, prebiramo objave na družbenih medijih in družabnih omrežjih. Beremo več kot kadarkoli, pravi Irena Štaudohar, novinarka na Sobotni prilogi Dela:
Velika je razlika, kaj beremo. Vedno manj beremo knjige, saj je naša pozornost zaradi vseh novih naprav vedno bolj omejena.
Ljudje imamo radi zgodbe. Kadar jih beremo, smo mi tisti, ki si ob njih ustvarjamo podobe, če zgodbo poslušamo ali gledamo, je to drugače. Redni profesor dr. Grega Repovš pravi, da je branje gotovo tisto, ki omogoča največ svobode pri predstavljanju.
Ljudje imamo izjemno sposobnost predstavljanja. Ko si zares intenzivno nekaj predstavljamo, so aktivna ista področja kot takrat, kadar zaznavamo. Na nek način jih reaktiviramo.
Kaj beremo in kdo bere? Kako je razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Odgovori v tokratni oddaji, v kateri sta sodelovali tudi Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije in Teja Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana. Vabljeni k poslušanju.
