V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij
Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.
Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:
Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.
Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.
V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.
“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”
Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.
Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.
