Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.

Na ta način obrambo pred točo v Sloveniji izvajajo le v Letalskem centru Maribor (LCM)

Ali veste, kako je nastal rek »po toči zvoniti je prepozno«? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec.

Eno letalo za 4 tisoč km²

Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo, edina tovrstna zaščita v Sloveniji. Letos so z aktivnostmi pričeli prejšnji teden, dokaj pozno, razlaga Darko Kralj, vodja obrambe pred točo v Letalskem centru Maribor.

Čeprav smo se že v koncu lanskega leta dogovorili, da bomo letos začeli s 1. majem, tako kot vse ostale obrambe pred točo v Evropi, se to ni zgodilo, kajti vlada je sprejela sklep 26. aprila do povabila na pogajanja pa je trajalo do 28. maja.

Letos obramba pred točo LCM pokriva skoraj 4 tisoč kvadratnih kilometrov z enim letalom.

To je največja obramba pred točo z enim centrom v Evropi.  Upam, da bomo uspešni tako kot smo bili do sedaj, kajti naši rezultati uspešnosti skozi teh 30, 40 let so primerljivi z ostalimi obrambami, ki delujejo s 5. ali več letali na takem področju.

Energije v oblaku so izjemno nevarne

Letalci obrambe morajo dobro poznati meteorologijo, saj je poznavanje fizionomije nevihtnega oblaka obvezno za njihovo delo.

Normalni piloti se takšnega oblaka bojijo in se ga izogibajo na daleč. Mi pa pač pod takšen oblak letimo in pod njega posipamo določen reagent, ki povzroča v kapljicah dinamično napetost, veže vlago na sebe, povzroča še več kapljic v oblaku. To pomeni, da se kapljice ne morejo vezati v homogen velik kristal, ampak razpadajo v majhno točo ali močan dež.

Obramba najbolje deluje, ko je nevihtni oblak v fazi začetnega razvoja. “Ta oblak ima energijo nekaj atomskih bomb,” še pove Kralj.

Andreja Gradišar, Darja Pograjc