ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
—–
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
