JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Skladatelj ALOJZIJ MAV je osnovno glasbeno izobrazbo dobil na gimnaziji v škofovih zavodih v Šentvidu. Pozneje je študiral bogoslovje, hkrati pa se je učil harmonije in kontrapunkta. Bil je plodovit skladatelj: z razmeroma preprostimi glasbenimi sredstvi je pokazal naravni čut za melodično gibanje, oprto na slovensko melodiko. Med najbolj priljubljenimi so njegove božične, postne, velikonočne, mašne in darovanjske skladbe, za najlepše pa štejejo pesmi o Mariji. Alojzij Mav se je rodil na današnji dan leta 1898 v Grobljah .
—–
Urednik in prevajalec UROŠ KRAIGHER je bil v letih od 1955 do 1973 pri založbi Mladinska knjiga urednik zbirk Kozmos, Kultura in Kondor. Za zadnjo je uredil približno 200 knjig ter uspešno širil in izpopolnjeval izhodiščno zasnovo te zbirke. Prevajal je iz poljščine, zlasti dela Slavomira Mrožka. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Gradišču v Slovenskih goricah.
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
Komorni zbor Radia Ljubljana so na pobudo tedanjega radijskega urednika Cirila Cvetka ustanovili spomladi leta 1945, prvič pa se je na valovih Radia Ljubljana oglasil na današnji dan istega leta – torej pred 73-imi leti.. V prvih letih po vojni je zbor gojil predvsem partizansko in revolucionarno pesem, sčasoma pa so programski izbor razširili še v starejša slogovna obdobja baročne in renesančne glasbe, v svetovno klasiko in romantiko ter v sodobno glasbeno ustvarjanje.
Komorni zbor Radia Ljubljana je tudi bistveno vplival na domačo glasbeno produkcijo in tako tudi na Slovenskem utemeljil zborovsko glasbo kot samostojno zvrst umetniškega delovanja zunaj ljudskoprosvetne ali etnične dejavnosti.
