V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.
Zgodbe mladostnikov so skrite med štirimi stenami. Njihovih stisk in vedenja ne zaznajo niti v družini
V družinah, v katerih se oče in mama ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje. V svoji najnovejši knjigi Brazgotine na duši ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja. Knjiga ni namenjena samo staršem, ki se spopadajo s samopoškodbenim vedenjem pri svojem otroku in mladostniku, ampak je tudi koristno preventivno branje.
Pomembno je, da otroka vzgojimo v samostojnega človeka, ki se zna spopasti s kritiko in kritiziranjem, pa tudi z neuspehi in negativnimi izkušnjami. Ti so nujni za zdravo samopodobo.
Otroci in mladostniki, ki jih starši zavijajo v vato, so prikrajšani za negativne izkušnje. Kadar pa pozneje v življenju doživijo negativno izkušnjo, jo dojamejo kot travmo.
