"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
Poznate javni alarmni sistem? Veste, kje v vašem kraju se nahaja javno zaklonišče?
Prenova javnega alarmnega sistema
“Pojem izrednega dogodka obsega naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja,” razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri številke 112, odredijo pa jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja.
Nekoč so bile sirene motorne, danes so elektronske. Omogočajo tudi govorna sporočila in tihi preizkus. Ko bomo sistem prenovili v celoti, bodo odpadli mesečni preizkusi siren vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Leta 1996 so število alarmov zmanjšali. Trije glavni alarmni znaki:
Če zaslišite alarm, vključite radio ali televizijo in spremljajte obvestila o nevarnostih.
Prestolnica ima 32 javnih zaklonišč
Največje in najstarejše javno zaklonišče se nahaja pod Grajskim gričem, glavni vhod vanj je levo od predorske cevi. Zadnja sanacijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena leta 2015, tako da je zaklonišče primerno za uporabo. Višji referent z Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Uroš Jasenc pove, da imajo “enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, ki so sestavljene predvsem iz prebivalcev iz neposredne bližine, kjer se nahaja zaklonišče.” Ti posamezniki skrbijo, da so zaklonišča 24 ur pred samim dogodkom pripravljena na uporabo.
Pripelje se ustrezna osebna oprema za oskrbo ljudi, od podmetačev do spalnih vreč, odej, primerne zaloge hrane, pitne vode. Usposobijo se začasna kemična stranišča.
Zaklonišče lahko sprejme 611 oseb. Ko je številka dosežena, se zaklonišče zapre, pove Luka Novak, svetovalec na Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana.
To je zaradi zalog pitne vode, hrane in zaradi tehničnih karakteristik prezračevalnih in filtracijskih naprav. To je res tista najvišja možna številka tudi glede na površino objekta, ležišč, sanitarij. Skratka, da so primerni življenjski pogoji.
Evropski projekt Direct
Množičnih akcij NNNP, s katerimi so jugoslovanske oblasti ljudi pripravljale na najhujše, danes ni več. Imamo pa pobude in projekte, ki prav tako pripomorejo k boljši osveščenosti. Črna gora, Češka in Slovenija sodelujejo v evropskem projektu Direct, ki je namenjen prav temu “da se javnost zave posameznih nevarnosti in ve približno na kakšen način odreagirati,” razloži strokovni sodelavec pri projektu Miran Štular.
En del ozaveščanja je namenjen predvsem šolski mladini, drugi del pa javnim ustanovam. Tretji del je namenjen specifičnim treningom raznih dejavnosti poklicnih gasilcev in drugih enot, ki se odzovejo kot posredovalci pri nesrečah.
Projekt traja dve leti, zaključil se bo 1. januarja 2019. Pomeni pa ogromno izkušenj za vse sodelujoče, tako otroke kot zaposlene in obiskovalce javnih institucij, pa tudi za dežurne službe, ki skrbijo za našo varnost ob potresih, požarih in poplavah.
