Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. En odstotek bolnikov umre, vsak tretji čuti vseživljenjske posledice.
Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
11 dni v komi, dobre 4 mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. »Ko sem se zbudil iz kome, je bila zame živa groza. Vedel sem vse, nisem pa mogel govoriti, nisem se mogel premikati. 90 odstotkov sem bil negiben. Samo na to sem pomislil, kaj če tako ostane.« Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je za klopnim meningoencefalitisom zbolel pred šestimi leti. Takrat je bil star 48 let.
Najbolj ogroženi so starejši moški, med obolelimi tudi otroci
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostaneta slabša gibljivost in ohromelost. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Leta 2016 je bilo 84 primerov klopnega meningoencefalitisa, lani pa 104.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. V Sloveniji so najbolj razširjeni gozdni klopi, ki z enim samim vbodom lahko na žrtev prenesejo več povzročiteljev različnih bolezni.
Kakšno je stanje na najbolj ogroženih področjih smo preverili v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. V tamkajšnjem zdravstvenem domu dela družinska zdravnica in specialistka javnega zdravja Andreja Krt Lah. »Na Gorenjskem je največ obolelih v pasu med Tržičem, Kranjem in Škofjo Loko. V zadnjih dveh letih v Gorenji vasi niti ne izstopamo več tako zelo, kot včasih. Med bolniki, ki jih zdravimo s kolegi, je kar nekaj takšnih z dolgotrajnimi posledicami klopnega meningoencefalitisa. Zanimanje za cepljenje je veliko, čeprav si ga nekateri težko privoščijo.«
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji za klopnim meningoencefelitisom zbolelo 64 moških in 40 žensk. Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila stara med 65 in 74 let. Lani je zbolel en otrok mlajši od petih let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.
»V Evropi letno zabeležimo okrog 3000 primerov klopnega meningoencefalitisa. Poleg Slovenije so najbolj ogrožene države še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska in baltske države. Tudi Avstrija, vendar je tam zaradi visoke precepljenosti obolevnost nizka.« - klinična mikrobiologinja in specialistka javnega zdravja Irena Grmek Košnik
»Velikost populacije klopa je odvisna od velikosti populacije gostiteljev odraslih klopov. To pa so zlasti srne in jeleni.« - biolog Tomi Trilar
»Za cepljenje se najpogosteje odločijo tisti, ki sami presodijo, da je pri njih večje tveganje, bolj strah je tudi tistih, ki večkrat dobijo klopa. Najbolj pa so za cepljenje motivirani tisti, za katerimi je izkušnja bolezni med sorodniki, prijatelji ali znanci.« - epidemiologinja Ondina Jordan Markočič
»Kadar pride do ohromitve dihalnih mišic, moramo bolnikom pomagati z dihalnim aparatom. Ker se hude motnje dihanja običajno ne izboljšajo, so bolniki vezani na napravo doživljenjsko.« - infektolog Franc Strle
Cepljenje
Močno orožje v boju proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje. Dober primer je sosednja Avstrija, kjer je precepljene več kot 80 odstotkov populacije - pri nas le 7 odstotkov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, spada Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Čeprav imamo pri nas zelo številčno populacijo klopov, pa je z virusi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, okužena le polovica odstotka vseh klopov.
Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem.
