V Knjižnici Rogaška Slatina je na ogled razstava, ki odkriva življenje v tem kraju med nemško okupacijo v letih 1941-1945. Močno zastražena meja je takrat zaznamovala bivanje na tem območju, številne vzporednice pa razstava potegne tudi z današnjim časom.
Številne vzporednice z današnjo ograjeno mejo z južno sosedo
V Knjižnici Rogaška Slatina je na ogled razstava, ki odkriva življenje v tem kraju med nemško okupacijo v letih 1941-1945. Močno zastražena meja je takrat zaznamovala bivanje na tem območju, številne vzporednice pa razstava potegne tudi z današnjim časom. Razstava je del projekta proučevanja okupacijskih mej na področju celotne države, pojasnjuje zgodovinar Peter Mikša iz ljubljanske filozofske fakultete.
V slatinski knjižnici lahko obiskovalci tako zelo nazorno vidijo, kako je zastražena meja med leti 1941 in 1945 vplivala na vsakdan prebivalcev.
In tukaj prva vzporednica z današnjim časom. Rogaška Slatina je namreč več kot 7o let po vojni znova deloma obdana z žico oziroma ograjo, razstava pa je predvsem opomin na to, kako težavno je bilo živeti na južni meji Tretjega rajha.
A kljub močno zastraženi meji, pa so zgodovinarji, ki so proučevali južno mejo v časo nemške okupacije ugotovili, da je bilo mest za prehod meje bistveno več kot jih je danes. In še eno sporočilo nosi razstava. Težave za prebivalce Rogaške Slatine se seveda niso končale s koncem vojne. Posledice nemškega ravnanje so bile dolgoročne.
Razstava je na ogled v Rogaški Slatini do srede mesece, potem pa se seli v druga mesta po državi.
