Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji
Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.
“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”
In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.
“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”
Iz Boljunca v Milano
Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.
“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”
Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.
Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.
Tradicionalno srečanje Slovencev iz Madžarske
Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:
“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”
Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.
Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.
Slovenski mediji na Hrvaškem in pravice manjšin
Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.
Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.
“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”
Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.
Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!
