Templjarji burijo duhove, odkar so bili uničeni. Po bogatem izročilu naj bi bili navzoči tudi v naših krajih, otipljivih listinskih dokazov za to pa še ni.
Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi časa.
Sogovornika
Dr. Miha Kosi, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, je višji znanstveni sodelavec, urednik zbirke Thesaurus memoriae, član uredniškega odbora Kronike, časopisa za krajevno zgodovino.
Jasna Majda Peršolja, slovenska zgodovinarka in etnologinja.
Nekaj zgodovine
Tako imenovani vojaški viteški redovi so del evropske zgodovine, ki ga imenujemo križarske vojne. Gre za vrsto procesov v evropski zgodovini, ki so se začeli konec 11. stoletja in trajali vse do 16. – to je mogoče malo manj znano. Vendar pa v ta okvir sodijo tudi najrazličnejši vojaški pohodi proti krivovercem, proti Turkom. Ti procesi so zaznamovali del visokega srednjega veka in ves pozni srednji vek.
V zgodovini križarskih vojn imata posebno mesto zgodovina in razvoj viteških redov, ki so nastajali v neposredni povezavi s križarskim gibanjem in so bili v stoletju in pol svojega obstoja neposredno vezani na križarske državice in druge krščanske posesti, ki so nastale v Palestini ob koncu prve križarske vojne na prelomu iz 11. v 12. stoletje. Dr. Miha Kosi nam je povedal, da so bili takrat glavni trije viteški redovi; prvi so bili templjarji, drugi ivanovci ali malteški vitezi in tretji nemški viteški red, ki je bil najbolj navzoč v naših krajih.
Usoda
Največjo pozornost v zadnjih desetletjih pa so zagotovo vzbudili templjarji, predvsem zaradi krutosti, s katero so vladajoči, zlasti francoski kralj ob podpori takratnega papeža uničili ta red. Že od nekdaj so s tem povezane različne teorije zarot, literarne uspešnice, filmske upodobitve in še marsikaj.
Legenda o pogromu nad templjarji
Na spletni strani Wikipedije lahko preberemo zanimive podatke o templjarjih, med drugmi tudi o legendi o uničenju reda.
Latinski izvirnik | Slovenski prevod |
---|---|
|
|
Templjarji pri nas?
Ob pomanjkanju zgodovinskih dejstev, ki bi bila podprta s konkretnimi listinami, pa je na Krasu še danes zelo živo in slikovito ljudsko izročilo o templjarjih. Tega je zbirala Jasna Majda Peršolja, upokojena profesorica zgodovine, ki je leta 2002 v samozaložbi izdala knjigo Templjarske pravce. Kot nam je povedala, se je z izročilom o templjarjih srečala že v otroštvu.
Zbiranje izročila in objava njene knjige o templjarskih pravljicah je Jasno Majdo Peršolja pripeljalo do novodobnih templjarjev, prostozidarjev. Tako je obiskala ložo v Trstu, kjer so bili navdušeni nad njenim delom.
Templjarji danes
Dr. Miha Kosi nam je v oddaji povedal, da sicer pozna izročilo o templjarjih na področju Lokve, zbranega gradiva Jasne Majde Peršolja pa še ni prebral. Tako tudi meni, da za zdaj listninski viri in drugo arhivsko gradivo še ne potrjujejo tega izročila. To pa ne pomeni, da templjarjev na Slovenskem ni bilo. Nasprotno o tem govorijo nekateri odkriti sekundarni viri.
Sicer pa novodobni templjarji delujejo tudi v naših krajih.
Poleg templjarjev pa delujejo v Sloveniji še - Suvereni maletški viteški red in Križniški red. Najdemo pa tudi Viteški red Svetega Jurija in še bi lahko naštevali.