Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

07. 04. 2019 35 min

Sledi časa

Sledi časa

513 epizod

513 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


07. 04. 2019 35 min

Sledi časa

Templjarji burijo duhove, odkar so bili uničeni. Po bogatem izročilu naj bi bili navzoči tudi v naših krajih, otipljivih listinskih dokazov za to pa še ni.

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi časa.

Viteza.

foto: Contando Estrelas.

Sogovornika

Dr. Miha Kosi, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, je višji znanstveni sodelavec, urednik zbirke Thesaurus memoriae, član uredniškega odbora Kronike, časopisa za krajevno zgodovino.

Jasna Majda Peršolja, slovenska zgodovinarka in etnologinja.

Nekaj zgodovine

Tako imenovani vojaški viteški redovi so del evropske zgodovine, ki ga imenujemo križarske vojne. Gre za vrsto procesov v evropski zgodovini, ki so se začeli konec 11. stoletja in trajali vse do 16. – to je mogoče malo manj znano. Vendar pa v ta okvir sodijo tudi najrazličnejši vojaški pohodi proti krivovercem, proti Turkom. Ti procesi so zaznamovali del visokega srednjega veka in ves pozni srednji vek.

V zgodovini križarskih vojn imata posebno mesto zgodovina in razvoj viteških redov, ki so nastajali v neposredni povezavi s križarskim gibanjem in so bili v stoletju in pol svojega obstoja neposredno vezani na križarske državice in druge krščanske posesti, ki so nastale v Palestini ob koncu prve križarske vojne na prelomu iz 11. v 12. stoletje.  Dr. Miha Kosi nam je povedal, da so bili takrat glavni trije viteški redovi; prvi so bili templjarji, drugi ivanovci ali malteški vitezi in tretji nemški viteški red, ki je bil najbolj navzoč v naših krajih.

 

 

Usoda

Največjo pozornost v zadnjih desetletjih pa so zagotovo vzbudili templjarji, predvsem zaradi krutosti, s katero so vladajoči, zlasti francoski kralj ob podpori takratnega papeža uničili ta red. Že od nekdaj so s tem povezane različne teorije zarot, literarne uspešnice, filmske upodobitve in še marsikaj.

Legenda o pogromu nad templjarji

Na spletni strani Wikipedije lahko preberemo zanimive podatke o templjarjih, med drugmi tudi o legendi o uničenju reda.

Latinski izvirnik Slovenski prevod

Excidio Templariorum non diu supervixere ejus auctores, Papa Avenionensis et Galliarum Rex. Etenim Clemens V. ad XII. Calend. Majas anno. Ae.V. 1314. Potificatus autem octavo, mense decimo, variis diu aegritudinibus afflictatus, post dysenteria, et stomachi laterumque dolore confectus diem clausit extremum. Philippus autem pulcher non diu post eandem ivit viam; nam ejus Filius Ludovicus X die S. Stephani primi Martyris, dicto anno, a Remensi Archi-Episcopo est sacro oleo inunctus. Refert Fulgosus apud Hospian. et Wolf. Templarium quendam, gente Neapolitanum, in urbe Burdegala ad ignem damnatum, conspectis ad fenestram Pontifice ac Philippo Rege, magna voce in haec verba prorupisse: Saevissime Clemens Tyranne, posteaquam mihi inter mortales nullus jam superest ad quem appellem pro gravi morte, qua me per injuriam assicis, ad justum judicem Christum, qui me redemit, appello, ante cujus tribunal te voco, una cum Philippo Rege, ut intra annum diemque ambo illic compareatis, ubi causam meam exponam, et jus sine pravo affectu ullo administrabitur. Intra id quoque tempus Clementem ac Regem mortuos. Equidem quo historiam aut confirmem aut refellam, mihi non suppetit; video tamen Drexelium Societatis Jesu Patrem et credidisse, et cordi adeo habuisse, ut l. 2. de tribun. Christ. c. 3. exclamarit: Quis neget, geniale aliquid, et divinum hic intervenisse, supremo Numine consciscente?

»Začetnika templjarskega uničenja, avignonski papež in francoski kralj, ga nista za veliko časa preživela. Pravzaprav je dejstvo, da je Klemen V. končal svoj zadnji dan dvanajstega dne pred majskimi kolendami 1314, osmo leto in deseti mesec svojega papeževanja; mučile so ga razne bolezni, ko je trpel za drisko ter bolečinami v želodcu in ledjih. Filipu Lepemu tudi ni ostalo mnogo življenjske poti po teh dogodkih. Njegovega sina Ludvika X. je mazilil s svetim oljem reimški nadškof na praznik svetega Štefana, prvega mučenca, še istega leta. Fuglosus poroča - glej Wirth in Wolf - , da je neki templjar, po rodu Neapeljčan, ki je bil obsojen na sežig na grmadi v Bordeaux-ju, zakričal na ves glas, medtem ko je zagledal papeža in kralja Filipa na oknu: »Klemen, neusmiljeni trinog, jaz nimam nikogar med živimi, ki bi se potegnil zame zavoljo moje strašne smrti, ki si jo povzročil s svojo krivičnostjo. Sklicujem se na Kristusa, pravičnega sodnika, ki me je zveličal, in te pozivam pred njegovo sodišče skupaj s kraljem Filipom, tako da se bosta v roku enega leta in enega dneva oba prikazala tam. Tam se bom skliceval na moj primer, in vsakemu bo prisojena neokrnjena pravica.« In v tem obdobju sta umrla oba, Klemen in Kralj. Kar se mene tiče, ne bi niti potrdil niti zanikal te zgodbe. Vendar vidim, da jezuitski pater Drexelius popolnoma verjame to zgodbo in mu je bila tako zelo pri srcu, da v knjigi »O Kristusovem sodišču« vzklika: »Kdo bi mogel zanikati, da obstaja neka genialnost in Božje posredovanje v tej zadevi, ki ga določa Najvišja Volja?«

Templjarji pri nas?

Ob pomanjkanju zgodovinskih dejstev, ki bi bila podprta s konkretnimi listinami, pa je na Krasu še danes zelo živo in slikovito ljudsko izročilo o templjarjih. Tega je zbirala Jasna Majda Peršolja, upokojena profesorica zgodovine, ki je leta 2002 v samozaložbi izdala knjigo Templjarske pravce. Kot nam je povedala, se je z izročilom o templjarjih srečala že v otroštvu.

Templjarska hiša v Lokvi, 2016.

foto: Lea Kalc Furlanič.

Zbiranje izročila in objava njene knjige o templjarskih pravljicah je Jasno Majdo Peršolja pripeljalo do novodobnih templjarjev, prostozidarjev. Tako je obiskala ložo v Trstu, kjer so bili navdušeni nad njenim delom.

Templjarji danes

Dr. Miha Kosi nam je v oddaji povedal, da sicer pozna izročilo o templjarjih na področju Lokve, zbranega gradiva Jasne Majde Peršolja pa še ni prebral.  Tako tudi meni, da za zdaj listninski viri in drugo arhivsko gradivo še ne potrjujejo tega izročila. To pa ne pomeni, da templjarjev na Slovenskem ni bilo. Nasprotno o tem govorijo nekateri odkriti sekundarni viri.

Sicer pa novodobni templjarji delujejo tudi v naših krajih.

Poleg templjarjev pa delujejo v Sloveniji še - Suvereni maletški viteški red in Križniški red. Najdemo pa tudi Viteški red Svetega Jurija in še bi lahko naštevali.

 

 

Milan Trobič


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt