Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot šest tisoč satelitov, zdaj jih je dejavnih približno 1700. Nad nami krožijo z več nameni – so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki sta namenjeni komunikaciji s sateliti in zajemu podatkov, ki jih merijo senzorji na majhnih satelitih v nizkih zemeljskih orbitah. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na parkirišču P + R Barje.
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Prvi slovenski satelit bo izstreljen spomladi 2019
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
