Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.

V 17. in 18. stoletju smo jih na Slovenskem popolnoma iztrebili; zdaj so že 20 let znova del naše krajine

Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom so jih na območju naše države iztrebili v 17. in 18. stoletju, saj so jedli njihovo meso, pobijali pa so jih tudi zaradi krzna. Nekaj časa so bili ti največji evropski glodalci na naši celini na robu izumrtja. V Slovenijo so se znova vrnili leta 1998, ko so jih opazili v porečju Krke. Tja so prišli s Hrvaške, je pa res, da tudi hrvaški bobri niso domorodci, ampak so jih tja naselili z Bavarske. V zadnjih 20 letih so bobri svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Kot pravi biolog Dušan Klenovšek, imajo na območju parka trenutno med 10 in 12 družin bobrov. So zelo pomembni za ekosistem:

Bober redči rastje ob vodi, da ga ni preveč. Hkrati ohranja brežino, da ne pride do erozije. Je najboljši skrbnik naših vodotokov. Z bobrom pridejo tudi druge živali – če bober pregradi manjšo rečico, potoček, je to lahko življenjski prostor cele armade živali, ki so vezane na vodo in jim nižji vodostaj ni odgovarjal.”

Bobre včasih zamenjujemo z nutrijami ali vidrami. Biolog Klenovšek pravi, da so bobri veliki kot kakšen manjši odojek, imajo čokato telo, od nutrije jih najlažje ločimo po repu, ki je pri bobru ploščat in velik. Imajo stalno rastoče zobe,  so zelo navezani na vodo, na zadnjih tacah imajo plavalno kožico, uporabljajo pa tudi neke vrste plavalna očala, saj se jim na veke, ko so pod vodo, kar lahko traja tudi do 15 minut, spustijo prozorne veke. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo.

Bobri živijo v družinah, ki so sestavljene iz odraslega para in dveh generacij mladičev. Bivajo v brlogih pod zemljo, v njih vstopajo iz vode, nato pa pod površjem zgradijo več rovov. Ena najbolj opaznih dejavnosti, je njihovo podiranje dreves in grajenje jezov. Teh v Sloveniji ni veliko, pravi sogovornik:

“Večina ljudi bobre pozna iz filmov, v katerih te živali gradijo dolge sisteme jezove. Evropski bobri pa jezov ne gradijo, če to ni potrebno. Jez zgradijo, če je vodostaj za njih prenizek. uporabljajo pa vse od kamenja, blata do koruznice.”

Bobri, ki so se v zadnjih letih naselili v Sloveniji, se ljudi ne bojijo, saj jih ne lovimo in ne vznemirjamo. Do težav prihaja le, ko se bobri odpravijo na plenjenje v koruzna polja, ki ležijo blizu vode. Koruzna stebla so zanje namreč okusen posladek. Kmetje so v takih primerih upravičeni do odškodnine. Bobri v Sloveniji nimajo naravnega sovražnika. Če imajo dovolj hrane in prostora, lahko živijo okoli 30 let.

Andreja Gradišar, Peter Močnik