23-letna Hrvatica o tem, kako se je pri petnajstih letih preseliti v sosednjo državo in zakaj je slovenska družba bolj odprta od hrvaške

Doris Barat ima danes 23 let, v Slovenijo je prišla pred osmimi leti zaradi, kot pravi sama, najstniškega upora. Navdušila jo je II. gimnazija Maribor z vsemi svojimi obšolskimi dejavnostmi in amfiteatrom, zato se je sama preselila v Slovenijo, v dijaški dom. V štajerski prestolnici je končala srednjo šolo in šla nato študirat v Ljubljano. Na pedagoški fakulteti končuje študij kemije in biologije, svojo ljubezen do športa, karateja, pa je v Sloveniji zamenjala za gledališče. Sosednji državi sta si zelo podobni, pravi dekle iz Čakovca, vseeno pa je kmalu opazila, da smo Slovenci nekoliko bolj zadržani kot Hrvati. A če smo kot posamezniki do nekoga, ki ga ne poznamo, na začetku bolj zaprti in hladni, je slovenska družba veliko bolj odprta, kar ji je bilo takoj zelo všeč in zaradi česar tudi ostaja v Sloveniji.

“Je pa tudi res, da sem prišla iz enega res, res, res majhnega kraja v eno malo večje mesto. Maribor je bil takrat za moje pojme velemesto! Zelo všeč mi je bila odprtost ljudi. Tega pri nas še vedno ni.”

Bučno olje in carski praženec se po novem pogosto znajdeta na njenem jedilniku, tu pa se razlike med državama končajo, pravi Doris Barat. Mladi v obeh državah živijo enako, mogoče imajo mladi v Sloveniji le nekoliko več možnosti za študentsko delo. V obeh državah se v javnosti uveljavlja nekoliko podcenjujoč in manjvreden odnos do učiteljev, čeprav sama vse bolj ugotavlja, kako pomemben in zahteven je ta poklic. Doris Barat, ki je politika ne zanima, opozarja še na nekaj – bolj kot politični prepiri med državama bi moralo biti v ospredju reševanje problematike bega možganov. Sama je del tega.

“Zdaj, ko končujem študij in se spet odločam, kako in kaj, ugotavljam, da se na Hrvaško nočem vrniti. Vseeno je v Sloveniji standard življenja veliko boljši, lažje se zaposliš, veliko bolj odprti so umi ljudi … Tako da nazaj ne grem, edino še kam naprej.”

Največji hobi, še celo več kot hobi, je za Doris Barat gledališče. Odšla je tudi na sprejemne izpite na AGRFT, vendar ni bila sprejeta. Zakaj, lahko izveste v  predstavi Predstava o Doris, ki je letos nastala v okviru ŠtudenTeatra. V Gledališču Glej si jo boste lahko ogledali še jeseni.

Špela Šebenik