10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem.
“To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
"Težava je v miselnosti ljudi, kineziofobiji, strahu pred gibanjem."
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem.
“To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
“Za testiranja imamo izdelane protokole”, nadaljuje dr. Vodičar.
“Ti protokoli so specifični za vsako športno panogo. Vse skupaj se običajno začne v fiziološkem ali pa v športno medicinskem laboratoriju z nekim osnovnim pregledom. Potem se izvede pregled telesne sestave, nato antropometrija, potem pa se lotimo bolj specifičnih meritev kot so različni poskoki na tenziometrični plošči in tek na preprogi. V zadnjem obdobju pa veliko pozornosti posvečamo dejstvu, da slika pove več kot tisoč besed – tekmovalce in rekreativce namreč snemamo in tako lahko prepoznamo napake.”
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je za ohranjanje zdravja potrebnih vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezna kombinacija obeh. Dr. Vedran Hadžič s Fakultete za šport odgovarja:
“60 % slovenskega prebivalstva je takšnega, ki ne dosega minimuma, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija predpisala. Osebno si na fakulteti za šport prizadevamo, da teh 150 minut povsem varno premaknemo na 300 minut, se pravi še enkrat več. Če malce preračunamo, ugotovimo, da je 150 minut tedensko pravzaprav le pol ure aktivnosti dnevno. To je malo, premalo. In to je težava. Težava je tudi v miselnosti, kineziofobiji, strahu pred gibanjem. Imamo izjemno rezervo, kjer lahko gibanje izkoristimo v prid izboljšanja zdravja.”
“Neka splošna ozaveščenost o tem, zakaj telovaditi, se je izgubila”, še dodaja dr. Hadžić.
“Ljudje telovadimo zato, da smo lepši, da boljše izgledamo zdaj, ko prihaja poletje ali pa telovadimo, ker sosed telovadi. To so cilji, ki so vedno kratkoročni in slabo vzdržni. Večina od nas bi se morala zavedati, da je za zdravje nujno potrebna telesna aktivnost in to bi moral biti primarni cilj. Da počnemo stvari, ob katerih se polutimo dobro, ki nam dajejo občutek ugodja in da se zavedamo, da s tem krepimo lastno zdravje. Ko to postane cilj, potem je izbira oblike vadbe bistveno manjšega pomena. Ko se namreč sprašujemo, katera oblika vadbe je najbolj učinkovita – najbolj učinkovita je redna vadba.”
V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij diagnostičnega centra ob našem obisku:
