IVAN  ŠAŠELJ  je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu. 

—–

Francoski jezikoslovec  LUCIEN  TESNIÈRE  se je rodil na današnji dan leta 1893 v kraju Mont-Saint-Aignan v Franciji. Leta 1914 je diplomiral na pariški Sorboni. Sedem let pozneje je prišel v Ljubljano, bil na filozofski fakulteti lektor za francoski jezik ter prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani. Po preučitvi dvojine v slovenskem knjižnem in govorjenem jeziku (med raziskovanjem je prepotoval vso Slovenijo) je leta 1925 v Parizu izdal za to področje dve temeljni deli. Z njima je v Franciji promoviral in utemeljil lingvistično geografijo ter njene metode uporabil še v nekaterih razpravah o slovenskem glasoslovju in skladnji. Leta 1953 je francoski jezikoslovec Lucien Tesniere postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

—–

Gledališka igralka  VIKA  PODGORSKA,  s pravim imenom Hedvika Čuš, se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Mačah v Rožu na Koroškem. Otroštvo in mladostna leta je preživela v vasi Sedlo v Breginjskem kotu in v Gorici, po svetovni vojni pa se je naselila v Mariboru. Bila je uradnica na okrajnem glavarstvu, hkrati pa je obiskovala dramsko šolo svojega poznejšega soproga, režiserja Hinka Nučiča, ko je ta ustanovil novo slovensko gledališče na severni meji.  

Dve leti je igrala v mariborskem Narodnem gledališču, nato pa je z možem odšla v Zagreb in se kmalu uveljavila kot prva tragedinja Hrvaškega narodnega gledališča. V njem je igrala do leta 1958. Vika Podgorska je v Sloveniji, tako kot Hinko Nučič, gostovala le priložnostno, čeprav so nekateri kritiki in tudi režiserji zahtevali njuno vrnitev na slovenske odre. Za svoje delo je prejela visoka priznanja, med drugim Nazorjevo nagrado za življenjsko delo, Sterijevo nagrado in nagrado AVNOJ.

Pavle Jakopič