Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.
Prekarno delo v Sloveniji se še vedno povečuje
Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.
Davek, ki se kaže na zdravju
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter sodna izvedenka za področje medicine dela, pojasnjuje, da je davek na zdravje, ki ga prekarec zaradi svoje fleksibilnosti plača na dolgi rok, neverjetno visok.
Prepričana sem, da so posledice že tu. Prekarni delavec, ki je samozaposlen ali je zaposlen po pogodbi, npr. zboli in potrebuje kemoterapijo – dopoldne gre na kemoterapijo, popoldne opravlja svoje delo. Namreč prvi mesec bolniškega dopusta, do katerega je upravičen, bi si moral plačati sam. Druga zadeva pa je, da je pogodbeno največkrat vezan na delodajalca, ki – če on ne bo naredil dela – bo to isto delo dal nekomu drugemu.
Gre za resničen primer, še dodaja dr. Metoda Dodič Fikfak. V letu 2015 so inšpektorji ugotovili 10.358 kršitev delovnega prava, kar je skoraj dvakrat več kršitev kot sedem let poprej, leta 2008. Takrat je bilo ugotovljenih 5.466 kršitev zakona o delovnih razmerjih. V letu 2017 pa so (po zdaj še neuradnih podatkih Inšpektorata za delo) ugotovili 29.513 kršitev delovnega prava. Čeprav se število opravljenih inšpekcijskih pregledov v zadnjih petih letih zmanjšuje. Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo na Inšpektoratu RS za delo, opozarja na kadrovske težave.
Mi imamo v tem trenutku 216 tisoč poslovnih subjektov, med katerimi so tudi samozaposleni. Kar pomeni, da nas je skupaj s tremi inšpekcijami – imamo namreč inšpektorja za delovna razmerja, za varnost in zdravje in za socialne zadeve – približno 80. Gotovo ne moremo nadzorovati vseh in jih tudi nikoli ne bomo. Tudi ni smiselno. Dejstvo je, da mora biti zakonodaja ustrezna in postavljena tako, da so preprečene že zlorabe.
Kje je družbena odgovornost?
Argument, s katerim se po navadi opravičuje obstoj netipičnih oblik dela, je večja fleksibilnost trga dela. A fleksibilnost ima svoj davek, ki se kaže na produktivnosti podjetij. Prof. dr. Polona Domadenik s Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani zagovarja vlaganje v delavca na dolgi rok.
Tudi v izobraževanje, tudi v to, da se delavec dobro počuti na svojem delovnem mestu, da je nekako varen. Tak delavec je potem tudi inovativen in posledično tudi bolj produktiven kot drugi delavci. Ampak to seveda pomeni določena vlaganja, določene investicije, ki lahko znesejo tudi od 10 do 15 odstotkov njegove plače. In tega po navadi delavci v netipičnih oblikah niso deležni.
Politolog in direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen ob tem poudarja, da problematika prekarstva kaže na drug družbeni problem – na pomanjkanje družbene odgovornosti.
Na ta način se povečujejo neenakosti in se bližamo pravzaprav eni krizi, ki bo nastala ne glede na stanje ekonomije. Tako da bi moralo biti državi v interesu, da se to področje zelo natančno uredi.
