Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.
Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.
29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.
Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:
“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”
Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:
“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”
Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:
“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”
