Tudi osebe s posebnimi potrebami so turisti

Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov poudarjen dostopni turizem, v Domžalah Slamnikarski muzej odkrivali slepi

foto: Andreja Čokl

21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …

Dostopni turizem je pomemben del turistične ponudbe, so pa za vodenje takih skupin seveda potrebna tudi specifična znanja. Dominika Koritnik Trepel, dolgoletna turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki se je specializirala tudi za dostopni turizem, tako kot predavateljica sodeluje pri izobraževanju novih turističnih vodnikov in jih opozarja na posebnosti, ki jih zahtevajo posamezne ranljive skupine. Vodniki torej so oziroma bodo pripravljeni, kaj pa naše kulturne ustanove in turistični objekti? So dovolj prilagojeni potrebam teh obiskovalcev?

“Nekaj jih je, ni pa to številka, ki bi jo želeli. Nekateri muzeji, ki so umeščeni v starejše zgradbe, zaradi zaščite zgradbe s strani države ne dovoljujejo nekih dodatnih posegov oziroma urejanja, načeloma ni težav pri novejših zgradbah, se pa vse nekako da z veliko dobre volje in dogovarjanja prilagoditi. Na žalost pa je na splošno premalo dostopnosti.”

Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, KD Franca Bernika Domžale in Turistično informacijski center Domžale so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravili vodenje za skupino iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Za Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v KD Franca Bernika in vodnico po Slamnikarskem muzeju, je bila to čisto nova izkušnja.

“Zelo posebna dogodivščina … Imeli smo predpriprave, šli skozi zbirko in odstranili vse morebitne ovire … Pri vodenju smo dali prednost muzejskim predmetom, ki jih lahko otipamo, v muzejih je to ponavadi prepovedano. Tudi navodila so bila drugačna kot pri videčih obiskovalcih.”

In vse našteto je tudi tisto, kar slepi in slabovidni pričakujejo, je po končanem vodenju in ogledu muzeja potrdil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.

“Če uredimo dostopnost do prostora, storitev in informacij, je zadeva urejena za vse. Slepi in slabovidni ne vidimo, vse ostalo pa čutimo z drugimi čutili, kjerkoli v turizmu se lahko pojavljamo, tako v naravi kot v muzejih. Če je vse skupaj še bolje prilagojeno, kar se tudi izboljšuje, pa je še boljše.”

Seveda so slepi in slabovidni le ena od skupin oseb, ki potrebujejo določene prilagoditve v muzejih, kulturnih ustanovah, turističnih objektih in turističnih krajih, česar se turistični vodniki že dobro zavedajo in so na to pripravljeni, mnogo dela pa bo še na infrastrukturi in drugih področjih. Ampak stvari se premikajo in prav je tako.