Pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in še kaj - o ljubezni do pisanja, vlogi literature in evropskem rasizmu
Življenje Gabriele Babnik se vrti okoli knjig – je pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka, v Afriko, ki jo še vedno nosi v srcu in o kateri veliko piše, je prav tako odšla zaradi knjige. V preteklosti, in najbrž še zmeraj, je bila razpeta med Slovenijo in Afriko, točneje Burkina Fasom. V svojem pisanju je subtilna raziskovalka življenja okoli nas: v intimnem prostoru njenih literarnih likov se zrcalijo širše družbene razmere, od rasizma do medgenaracijskih prepadov, in hkrati posameznikova hrepenenja, sanje in strahovi. Tako družbeno kot osebno razjedata intimni prostor med dvema človekoma, bližino med njima, dvojino, kot bi rekla sama. Romani Gabriele Babnik poetično sledijo notranji zavesti likov, njihove zgodbe pa odražajo svet, v katerem živimo. Svet brez olepševanja.
“Verjamam, da literatura mora malo boleti. In da naj bi se v literaturi izrekle stvari, ki se v vsakdanjem življenju ne. Se pravi, vsi ti neki zamolki, konflikti, ki drugače niso mogli biti povedani, so bili upovedani v romanu Intimno. Mogoče je Intimno res najbolj avtobiografski roman. Zbudila sem se, da živim v nekem okolju in da se nahajam mogoče na nekem napačnem mestu – zaradi institucionalnega rasizma, ki je v tem prostoru prisoten, zaradi tretmaja, kakršnega je doživel moj mož, zaradi tretmaja, kakršnega doživljajo moji otroci. Ko smo skupaj, slišim komentarje v slovenščini: “Rdečelaska, pa take otroke ima.” Ker mislijo, da ne razumem. Jaz sem nenadoma postala tujka v tem okolju – zaradi svojih otrok.”
Njen literarni prvenec Koža iz bombaža iz leta 2007 je bil na slovenskem knjižnem sejmu izbran za najboljši prvenec, ostali trije romani V visoki travi, Sušna doba in Intimno so bili nominirani za kresnika. Sušna doba je prejela nagrado Evropske unije za književnost, Intimno je uvrščeno v zbirko stotih slovanskih romanov. Zaradi teh in tudi drugih mednarodnih nagrad se njeni romani prevajajo v tuje jezike. Gabriela Babnik je prejela tudi Stritarjevo nagrado za svoje kritiško delo, poleg tega prevaja, vodi delavnice kreativnega pisanja, piše radijske igre, politične članke za dnevno časopisje, pripravlja dneve slovenske knjige. Rada preklaplja med različnimi žanri, čeprav je to tudi posledica tega, da mora preživeti, zaslužiti denar. A pisanje zanjo ostaja rešitev, njen odgovor na svet, v katerem živi, v katerem vsi skupaj živimo.
