V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
