Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije
Po tem, ko sta bila gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle skupaj z 61-imi drugimi območji iz 10-ih držav vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine, je treba zagotoviti ustrezno upravljanje s tema območjema, poudarja okoljska ministrica Irena Majcen. Na ministrstvu med drugim pričakujejo porast zanimanja za obisk gozdnih rezervatov, poleg podpisa deklaracije o skupnem varstvu in upravljanju zaščitenih območij pa se obetajo tudi spremembe naše zakonodaje.
Odbor za svetovno dediščino je na Unescov seznam svetovne naravne dediščine vpisal 63 območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov, med katerimi sta tudi dva slovenska rezervata. Vpis tako pomeni izjemno priznanje za dobro delo gozdarjev več generacij, ki so se zavestno odločali, da nekatere nedotaknjene predel gozdov takšne ohranijo tudi v prihodnje, pravi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Verjamem, da bomo tudi pri skupnem upravljanju uspeli ohraniti dobro sodelovanje in podobno kot v primeru Škocjanskih jam oblikovali primer skrbnega ravnanja s svetovno naravno dediščino.
Za uspešen vpis na Unescov seznam je bilo ključno dobro sodelovanje tako na ravni države kot na mednarodni ravni, ob tem poudarja direktorica urada za Unesco Marjutka Hafner. Zdaj pa je naša glavna naloga, da ohranimo tisto, zaradi česar so bile enote sploh vpisane na seznam svetovne dediščine, torej njihovo odmaknjenost, nedotaknjenost in neobiskanost.
Z vsakim vpisom na Unescov seznam se absolutno poveča tudi pritisk obiskovalcev, turistov, ki si to želijo ogledati.
Pristojni ministri vseh sodelujočih držav bodo v kratkem podpisali namero o skupnem varstvu in upravljanju območij bukovih gozdov, Katarina Groznik iz sektorja za ohranjanje narave pa opozarja tudi na nekatere nujne ukrepe na ravni države.
Na nek način bomo morali ta območja označiti, drugačen kot je sedaj. Potreben bo tudi bolj intenziven nadzor teh območij in nadgraditi bomo morali zavarovanje tudi po naravovarstveni zakonodaji.
Stroške skupnega upravljanja za prvih 12 let bodo sicer krile Avstrija, Belgija, Nemčija in Španija, koliko bo upravljanje Unescove dediščine stalo Slovenijo, pa za zdaj še ni znano.
