Med priimki v Sloveniji je priimek Turšič skupaj s priimki Janc, Kunej, Perc, Veselič in Šoštarič na 714. –719. mestu za priimkoma Kovše in Smolej na 712.–713. in pred priimki Bitenc, Furman, Mikuž in Živković na 720.–723. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2016 s priimkom Turšič podpisovalo 453 (1971: 560; 1997: 520) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v osrednjeslovenski 247, v primorsko notranjski 86, v posavski 41, v gorenjski 22, v podravski 17, v zasavski 16, v jugovzhodni Sloveniji 8, v savinjski 7, v koroški, goriški in obalno kraški manj kot po 5.
Priimek Turšič je tudi sestavina dvojnih priimkov. Takih priimkov je bilo konec leta 1997 skupaj 13, od teh 10 s priimkom Turšič na drugem mestu: Komijat Turšič, Kržišnik Turšič, Lešnjak Turšič, Lorger Turšič, Meden-Turšič, Mikuš Turšič, Novak-Turšič, Pirc Turšič, Sikkens Turšič, Šerbinek Turšič ter Turšič Držak, Nastran Turšič, Zalokar Turšič.
Priimek Turšič je nastal iz osebnega imena Tur. Tvorjen je s priponskim obrazilom šič in je prvotno pomenil ‘sin Tura’. Osebno ime Tur je nastalo iz živalskega poimenovanja túr zoološko ‘izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda’.
Ime Tur je v zapisu Turo izpričano v 9. stoletju, leta 1111 zapisano Taur (gl. Otto Kronsteiner, Die Alpenslawischen Personennamen, str. 77, iztočnica turъ). Iz njega so razen priimka Turšič nastali še priimki Ture, Turič, Turin, Turina, Turjak, Turjan, tvorjeni s priponskimi obrazili e, ič, in, ina, ¬jak, jan. Njihov prvotni pomen je bil ‘sin Tura’.
Z živalskim poimenovanjem tur so pri nas izvorno povezana tudi naselbinska imena, kot Turjak (o. Ljubljana), Turjanci (o. Gornja Radgona), Turjanski Vrh (o. Gornja Radgona) in Turje (o. Hrastnik). Iz naselbinskega imena Turje je iz pridevnika *turski (prebivalec) s priponskim obrazilom jak tvorjen priimek Turščak z različico Turšek. Njun prvotni pomen je bil ‘prebivalec Turja ali prišlek iz njega’.
