Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
