V zadnjem času je v javnosti odjeknilo mnogo vrhunskih dosežkov, ki so jih znanstveniki dosegli pri raziskovanju vesolja. Tako jim je prvič uspelo pristati na kometu, dobili smo prve posnetke najbolj oddaljenega planeta našega osončja Plutona, ki so bili narejeni v visoki ločljivosti, neprestano nove podatke dobivamo tudi z Marsa, poleg tega pa smo izvedeli tudi za odkritje Zemlji zelo podobnega planeta. Zato smo na Nočni obisk povabili predstavnika astronomskega društva Labod Klemna Čotarja, s katerim smo predstavili nekaj teh velikih odkritij.

Astronomija človeka spremlja že od pradavnine, saj je že od nekdaj pogledoval v nebo, astronomija pa je človeštvu podala tudi mnogo odkritij, ki so temeljno zaznamovala njegov razvoj. Kljub temu so tudi ta zadnja odkritja izredno pomembna in predstavljajo novo prelomnico v spoznavanju in osvajanju vesolja. Do teh novih odkritij po besedah našega gosta ni prišlo zaradi ogromne količine denarja, ki ga v raziskovanje vesolja vlagajo posamezne države.

V zadnjem času je v javnosti odjeknilo mnogo vrhunskih dosežkov, ki so jih znanstveniki dosegli pri raziskovanju vesolja. Tako jim je prvič uspelo pristati na kometu, dobili smo prve posnetke najbolj oddaljenega planeta našega osončja Plutona, ki so bili narejeni v visoki ločljivosti, neprestano nove podatke dobivamo tudi z Marsa, poleg tega pa smo izvedeli tudi za odkritje Zemlji zelo podobnega planeta. Zato smo na Nočni obisk povabili predstavnika astronomskega društva Labod Klemna Čotarja, s katerim smo predstavili nekaj teh velikih odkritij.

Astronomija človeka spremlja že od pradavnine, saj je že od nekdaj pogledoval v nebo, astronomija pa je človeštvu podala tudi mnogo odkritij, ki so temeljno zaznamovala njegov razvoj. Kljub temu so tudi ta zadnja odkritja izredno pomembna in predstavljajo novo prelomnico v spoznavanju in osvajanju vesolja. Do teh novih odkritij po besedah našega gosta ni prišlo zaradi ogromne količine denarja, ki ga v raziskovanje vesolja vlagajo posamezne države.

Že pot sonde Nova obzorja do pritlikavega planeta Plutona, ki je trajala devet let in pol, nam lahko pove, da v astronomiji ni hipnih odkritij. Tudi če se med opazovanjem odkrije novo nebesno telo, lahko do potrditve odkritja mine več let. Obstaja več vrst nebesnih teles, ki morajo ob svojem odkritju dobiti tudi svoje ime.

Za opazovanje nebesnih teles astronomi uporabljajo predvsem teleskope. Obstaja kar nekaj izjemno zmogljivih teleskopov, tako optičnih kot radijskih, v vesolju pa imamo na precejšnji oddaljenosti od Zemlje nameščen tudi Hubblov teleskop. Vsak izmed njih ima svoje zakonitosti in doseg delovanja.

Znanstveniki so pred nedavnim, skoraj 90 let po njegovem odkritju, prvič dobili slike Plutona, ki so bile posnete v visoki ločljivosti. Vesoljska sonda Nova obzorja, ki jih je posnela, se je pred devetimi leti in pol odpravila na zanimivo pot.

Še eden izmed velikih dosežkov sodobnega raziskovanja vesolja, je bil pristanek sonde Philae na kometu Churyumov – Gerasimenko. Ta dosežek so skrbno spremljali tudi slovenski astronomi, saj je bil to projekt, ki ga je izvajala Evropska vesoljska agencija, katere polnopravna članica naj bi v prihodnje postala tudi naša država.

Komete sicer podrobno spremljajo tudi v observatoriju na Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer imajo celo največjo amatersko bazo podatkov o kometih na svetu. Tam je bil odkrit tudi prvi ˝slovenski˝ komet. Leta 2008 ga je odkril Stanislav Matičič, po katerem je komet tudi poimenovan.

V avgustu in septembru bomo v Sloveniji lahko spremljali tudi dva posebna nebesna pojava. Najprej meteoritski dež, nato pa še popolni Lunin mrk.

Za mesto opazovanja si izberite mesto, kjer bo nebo čim manj svetlobno onesnaženo, seveda pa morate upati tudi na čim bolj jasno noč. Lahko pa se udeležite tudi katerega izmed organiziranih opazovanj omenjenih dveh pojavov.

Aleš Ogrin