Tobačna industrija je lagala in skrivala obremenilne dokumente.
Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Podatki kažejo, da kadi vedno več mladih. Najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Vsako leto se v Sloveniji proda kar 5 milijard cigaret.
Tobačna industrija cilja na vedno mlajše starostne skupine. Starost ob začetku kajenja se v Sloveniji niža. (Helena Koprivnikar, NIJZ)
Cigareta je načrtovana za ustvarjanje in ohranjanje zasvojenosti z nikotinom. (Luka Šolmajer)
»Menim, da je enkrat v prihodnosti mogoč svet brez cigaret,« je prepričan prof. dr. Richard Daynard iz Združenih držav. Dolgoletni borec proti tobačni industriji je s sodelavci konec osemdesetih dobil nekaj pomembnih tožb, ki so razkrile laži tobačnih velikanov.
Kadilcem so govorili, da ni razlogov za opustitev kajenja in da jih bodo že obvestili, če bodo našli tehtne dokaze. Kar pa je bila popolna laž. (prof. Daynard)
»Razkritje teh dokumentov so omogočile tožbe proti tobačni industriji. Kadar v Združenih državah nekoga tožiš, imaš namreč pravico do vseh dokumentov nasprotne strani, ki bi bili lahko pomembni,« pojasnjuje profesor prava. Tako so našli na milijone listov zelo obremenilnih zaupnih dokumentov. Razkrili so, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe.
Med nedavnim obiskom v Ljubljani je prof. Richard Daynard predstavil idejo o »generaciji brez tobaka - tobacco free generation«.
Nikomur, ki je rojen, recimo po letu 2000, ne bi smeli nikoli legalno prodati cigaret. Tako bi bilo bolj jasno, da tudi po 18 letu nisi zrel za kajenje. Morali bi se znebiti prepričanja, da kajenje pritiče odraslosti in odraslim. (prof. Daynard)
Kako močna je tobačna industrija danes? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali smo v boju proti kajenju sploh lahko uspešni?
Tobačna industrija ima še vedno velik dobiček. Njim se izplača. Breme posledic kajenja - bolezni in prezgodnje umrljivosti - pa nosi družba, zdravstveni sistem in vsak posameznik. (Marijan Ivanuša, WHO)
Prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov, prepoved prodaje mladim, zviševanje cen in omejevanje dostopnosti cigaret lahko tobačno industrijo pahnejo na rob propada. (Jan Peloza)
V studio smo povabili Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijana Ivanušo, predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, pridružila pa sta se tudi Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka.
