Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O izzivih romske skupnosti pri nas

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Intelekta Kako se je v boju proti covidu izkazal švedski »liberalni« pristop

Javnega življenja niso ustavili.

Aktualna tema Kdo bo delal več kot 40 let?

Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.

Aktualna tema Torkov kontakt: Plačilo babicam in dedkom za čuvanje otrok? Zakaj pa ne!

Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?

Ob osmih Lucija Čevnik: Ko je nekaj sošolcev na strani žrtve, nasilna dinamika razpade

Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.

Pod pokrovko Mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.

Svetovalni servis Življenje s hemofilijo

Hemofilija je dedna motnja strjevanja krvi. Ponavadi se prenaša iz roda v rod, lahko pa se pojavi tudi v družinah, kjer hemofilije še ni bilo. Stopnja nevarnosti bolezni je odvisna od količine pomanjkanja ustreznega strjevalnega faktorja. Kako pa bolezen vpliva na življenje? S kakšnimi omejitvami se srečujejo bolniki? O tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo internistka in hematologinja asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., predstavili pa bomo tudi delo Društva hemofilikov Slovenije. Pokličite ali nam pišite.

Radiosfera Se po skoraj 20 letih obetajo spremembe zakona o romski skupnosti?

Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.

Drugi pogled Aaron Arnold, Zdužene države Amerike

Aaron Arnold je Američan, ki si je že od svojega prvega obiska v Evropi leta 2017 želel živeti na stari celini. Lani je svojo željo uresničil in prišel v Ljubljano. Od septembra 2024 je tako magistrski študent ljubljanske ekonomske fakultete. Nad življenjem pri nas je navdušen, kar deli tudi s tistimi, ki zaidejo na njegov Youtube kanal Life with Aaron Arnold. Nekaj njegovih vtisov s polletnega bivanja pri nas je v mikrofon ujela Andreja Gradišar.

Torkov kviz Samorog, mitološko bitje s čarobnim rogom

9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.

Klicna koda Blišč in temne plati enega največjih nakupovalnih središč v Evropi

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

7. stran Valérie Perrin: Sveža voda za rože

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

naPOTki Pomurski "Eifflov stolp", ki ponuja edinstven razgled na štiri države

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

KiKs "Pêta" pesem je "péta"

»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.

Lokalni junak Marjana Cafuta

Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati birokraciji.

Svetovalni servis Zaščita premoženja z nadzornimi kamerami in senzorji

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

Več

Ob osmih Marko Lovec: Borze kažejo, da pri carinah stavijo na dogovor

Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.

Jutranja kronika Uveljavljene višje ameriške carine, za Evropo dodatne 20-odstotne

Danes so začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. Carine za uvoz iz Kitajske pa skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da gre za pravilno odločitev, češ da je njihova prednost pred vsemi, da so velik trg. Članice povezave bodo medtem danes odločale o prvem naboru povračilnih ukrepov, povezanih s 25-odstotnimi dodatnimi carinami na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Po uveljavitvi plačne reforme v več delih javnega sektorja razočarani. Začenjajo se pogajanja o nagrajevanju delovne uspešnosti. - Obetajo se spremembe pri nadomestilih za brezposelnost. - Visoka zmaga Arsenala proti Realu v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov. Inter slavil proti Bayernu.

Jutranja kronika Za številne države bodo danes začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države

Za številne države bodo danes začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Evropska unija se bo soočila z 20-odstotnimi carinami, oči svetovne javnosti pa so uprte predvsem proti Kitajski, saj bo blago te azijske velikanke od danes obremenjeno s 104-odstotnimi carinami. V oddaji tudi o tem: - Izrael na območju Vzhodnega Jeruzalema odredil zaprtje več šol - Prvo srečanje vlade in sindikatov javnega sektorja po uveljavitvi prenovljenega plačnega sistema - V Gradišču nad Prvačino načrtovan začetek izgradnje kanalizacijskega sistema

Zrcalo dneva Kako se bo na ameriške carine odzvala Evropska unija?

Jutri bo znano, kakšni bodo povračilne carine Evropske unije na ameriško blago. Voditelji članic Unije bodo namreč glasovali o uvedbi tako imenovanih protiukrepov na ameriške 25-odstotne carine pri uvozu evropskega jekla in aluminija. Konec tedna bodo o vse bolj razvneti trgovinski vojni razpravljali tudi evropski finančni ministri. Po strmoglavljenju delniških tečajev na svetovnih in domači borzi v minulih dneh so se vrednosti delnic danes povečini spet obarvale zeleno. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem danes sporočil, da bodo Združene države jutri uvedle skupne 104-odstotne carine na uvoz s Kitajske, potem ko Peking do danes ni odpravil povračilnih carin na ameriško blago. Bela hiša ob tem navaja, da se je skoraj 70 držav obrnilo na ameriško administracijo, da bi začeli pogajanja o zmanjšanju vpliva carinske politike po vsem svetu.

Radijski dnevnik Borze v pričakovanju pogajanj znova v zelenem, EU načrtuje povračilne ukrepe

Borze, tako svetovne kot domača, so po več črnih dneh zaradi ameriških carin danes znova v zelenem. Evropska javnost medtem pričakuje odziv Unije, ki sicer zagovarja pogajanja, razmišljala pa naj bi tudi o uvedbi dodatnih 10- ali 25-odstotnih carin na izdelke iz Združenih držav. Druge teme: - Teheran in Washington ta teden za skupno mizo. Trump: Iran ne sme imeti jedrskega orožja - Izolska bolnišnica obžaluje operacijo napačnega kolena pri mladoletnici. - Graditev kulturnega Centra Rotovž v Mariboru od prvotnih načrtov dražja že za 15 milijonov evrov

Studio ob 17.00 O izzivih romske skupnosti pri nas

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Dogodki in odmevi Slovenija pričakuje enoten odziv EU na ameriške carine

Finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje odločen in enoten odziv Evropske unije na ameriške carine. Evropski voditelji bodo o odzivu odločali jutri. Druge teme: - V izolski bolnišnici potrdili, da so prejšnji mesec mladoletni športnici operirali napačno koleno - Država dala zadnje ponudbe za odkup stanovanj blizu mariborske onkologije, ob neuspehu napovedana razlastitev; odvetnik stanovalcev: pogojev za to ni - Parlamentarni odbor za kulturo danes o predlogu zakona o medijih, ki med drugim predvideva državno pomoč za medije

Po Sloveniji Države Alpske konvencije v času podnebnih spremmbe iščejo preventivne rešitve

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Preobrat na Bledu: občina in država bosta skupaj prenovili infrastrukturo ob jezeru. - Obnovljen grad Podčetrtek privablja tako domačine kot turiste. Načrtov za nadaljnja vlaganja še veliko. - Tudi murskosoboški zapori so prenatrpani, največ zaprtih je tam zaradi nezakonitega prestopa meje. - Festival športa in rekreacije v Novem mestu bo tudi priložnost za spoznavanje Olimpijskega centra.

Danes do 13:00 Kitajska Združenim državam očita zlorabo carin in rušenje stabilnosti svetovnega gospodarstva

Kitajska bo šla v trgovinski vojni z ZDA do konca, so se danes na grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dodatnim 50-odstotnim zvišanjem carin na uvoz kitajskega blaga odzvali v Pekingu. V drugem največjem gospodarstvu sveta so prepričani, da Združene države z zlorabo carin rušijo stabilnost svetovnega gospodarstva. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjanič si želi enotnega odgovora Unije na ameriške carine. - V Posavju bodo posledice pozebe vidne čez nekaj tednov. - Slovenska podjetja v svetovnem vrhu na področju predelave plastike.

Aktualna tema Torkov kontakt: Plačilo babicam in dedkom za čuvanje otrok? Zakaj pa ne!

Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?

Aktualna tema Kdo bo delal več kot 40 let?

Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.

Več

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Več

41 stopinj vročine Naj zdaj povem

V oddaji poslušamo skladbe: Thad Jones/Thad Jones: Big Dipper – solista trobentač Tomaž Gajšt in saksofonist Lenart Krečič Nina Strnad/Strnad/Lojze Krajnčan: Our Story – solisti pevka Nina Strnad, saksofonist Jaka Kopač in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc/Janez Gregorc: Forsaken Lake – solista kitarist Primož Grašič in saksofonist Aleš Suša Steve Klink/Nina Rotner/Lojze Krajnčan: Naj zdaj povem – solista pevka Nina Rotner in trobentač Tomaž Gajšt

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sveta Nedelja

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bo – globoko v postnem času – zazrla v bogato in veliko poznosrednjeveško fresko Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki. Ta nam z miniaturnimi upodobitvami najrazličnejših kmečkih in obrtniških opravil – zaradi katerih Kristus trpi, če se jih lotimo v nedeljo – nudi edinstven vpogled v materialno kulturo in splošni način življenja na danes Slovenskih tleh pred 500 leti.

Etnofonija Spilar: Danes in vsak dan

Spilar: Danes in vsak dan. Album trmastih flamskih folkrokovskih morjeplovcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/03/spilar-danes-in-vsak-dan/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 6. 4. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 6. 4. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer BOB DYLAN Z ALBUMOM "BRINGING IT ALL BACK HOME" (2. ODDAJA z akustičnimi posnetki) (Urednik: Jane Weber)

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva. O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega? Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure. Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Pesem v žepu Kantavtorske pesmi in šansoni v živo

V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Š'ta godba

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Š'te godbe in predstavitvi nove vinilne plošče v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Skupina, ki je želela obuditi studijske projekte Pihalnega orkestra Francija Puharja, Pihalne godbe RTV Ljubljana, Alpskega kvinteta s pihalno godbo in projekta Bratov Avsenik s pihalnim ansamblom, bo živo igrala v Domu kulture Velenje. Vabimo vas k spremljanju neposrednega avdio in video prenosa na Prvem programu in spletni strani Prvega.

Godbe z zgodbo Uspešnice, ki jih prepeva Nuša Derenda

V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Marko Misjak

Gost oddaje je nekdanji trobentač našega orkestra, Marko Misjak. Misjak je bil član Big Banda 40 let in je v tem času na Big Bandu pustil velik pečat.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rudarska kolonija Njiva v Trbovljah

Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.

Več

Lahko noč, otroci! Odraščanje

Tinč ve, kaj pomeni samostojen. Sam si umije zobe. Vrne se z mokrimi lasmi, z mokro pižamo … Pripoveduje: Barbara Medvešček. Avtorica besedila: Viki Voglar. Režiser: Alen Jelen. Tonska mojstrica: Sonja Strenar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.

Lahko noč, otroci! Zlata ograda

Za ogrado raste drevo časa … Pripoveduje: Boris Juh. Napisala: Zlatka Obid Lokatos. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.

Lahko noč, otroci! Bobek in barčica

Bobek bi rad ustregel vsem. Pripoveduje: Anja Štefan. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela, radoživa kriminalka, kjer se, kot se za tako zvrst tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu. Zato se hitro odpravimo v svet zvokov, da odkrijemo tokratno skrivnost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lara – Kaja Deskovič Karel – Evelin Pristavec Marko – Boštjan Doblekar Ida – Urša Jesih Jani – Sebastijan Kerše Slaščičar Citron – Zlatko Šugman Detektiv Peklenk – Branko Miklavc Poveljnik gasilcev – Janez Škof Gasilec – Marko Simčič Gospa – Vera Per Župan – Boris Kralj Radijski reporter – Branko Grubar Dr. Banana – Franček Drofenik Ravnatelj šole – Boris Juh Šef zavoda za urbanizem – Marko Okorn Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984

Lahko noč, otroci! Riba dolgousta in morska tišina

Zakaj ribe ne govorijo. Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Neustrašni na 35. tekmovanju Mladina in gore

Sredi januarja je Osnovna šola Pirniče gostila 35. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v oddaji Hudo so bile Katarina Sušak, Vita Bogataj in Zala Jelen, članice ekipe Neustrašni iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne podprvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Saša Vitanc Brezovnik.

Kulturomat Bralnice pod slamnikom z Willom Gmehlingom

V mesecu marcu se je začel 15. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z naslovom Kaj pa ti bereš?. Na festivalu se bo zvrstilo prek 90 različnih dogodkov, od gostovanj pisateljev do različnih razstav. Festival v dveh mesecih obišče tudi številne šole in knjižnice po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem širi ljubezen do prostočasnega branja. Kolegica Tadeja Bizilj se je ustavila v Knjižnici Domžale, kjer so gostili nemškega pisatelja Willa Gmehlinga. Njegovo gostovanje je del projekta »Branje je prijateljevanje«, ki je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana, festivala Bralnice pod slamnikom, založbe Peter Hammer Verlag, JAK RS, JSKD Slovenske Konjice ter Občine Slovenske Konjice. Več pa v tokratnem Kulturomatu.

UI faktor 5. del - Kako umetna inteligenca naredi sliko, če ni nikoli ničesar videla

Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Zakajček Kaj je veliki pok in kako je nastalo vesolje?

Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še, danes pa bomo v naslednjih minutah odkrivali vesolje. Veste, kaj je veliki pok in kako je nastalo vesolje? O tem z otroki in strokovnjakom, astrofizikom Jonom Judežem.

Radijski ringaraja Na sprehodu po Renčah

Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.

Lahko noč, otroci! Prijazni škrati

Vam razkažejo bogastvo gozda. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Več

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Slovencem po svetu Dvigalec uteži Luka Smajila v Stockholmu deluje na znamenitem Kraljevem inštitutu za tehnologijo

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

Sami naši Financiranje kulturnih društev, glasba skupine Veja in otroštvo skozi dvojezično knjigo s prevajalko Seldo Sukaj

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.

Naše poti Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Sotočja 'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Slovencem po svetu Planico obiskalo petdeset slovenskih mladostnikov iz Bosne in Hercegovine

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Več

Pod pokrovko Mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.

Ob osmih Marko Lovec: Borze kažejo, da pri carinah stavijo na dogovor

Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.

Jutranja kronika Uveljavljene višje ameriške carine, za Evropo dodatne 20-odstotne

Danes so začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. Carine za uvoz iz Kitajske pa skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da gre za pravilno odločitev, češ da je njihova prednost pred vsemi, da so velik trg. Članice povezave bodo medtem danes odločale o prvem naboru povračilnih ukrepov, povezanih s 25-odstotnimi dodatnimi carinami na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Po uveljavitvi plačne reforme v več delih javnega sektorja razočarani. Začenjajo se pogajanja o nagrajevanju delovne uspešnosti. - Obetajo se spremembe pri nadomestilih za brezposelnost. - Visoka zmaga Arsenala proti Realu v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov. Inter slavil proti Bayernu.

Duhovna misel Polonca Zupančič: Seneka o koristi umika v zasebnost

Kratki spis O prostem času, katerega avtor je stoiški filozof Seneka iz 1. stol., je nastal kot odziv na kritiko njegovega prijatelja Serena, da Seneka z umikom v zasebnost izdaja svojo filozofsko šolo: stoiki namreč niso nasprotovali dejavni udeležbi v javnem življenju, ki so ga pragmatično naravnani Rimljani tako zelo cenili. Politika, vojska in pravo so bili tako tri vodilna področja, kjer naj bi si ambiciozen Rimljan ustvaril svojo kariero, medtem ko je umik iz politike v zasebnost pogosto obveljal za najhujšo kazen, ki lahko doleti zavednega Rimljana v službi svojemu narodu. Seneka v tem delu prijatelju dokazuje, da ostaja zvest stoiški šoli in njenim utemeljiteljem, vendar na drugačni, globlji ravni. Priznava sicer, da bi bilo treba od vsakega posameznika do neke mere zahtevati, naj s svojim delom koristi tudi drugim ljudem, vendar po drugi strani trdi, da mora človek najprej poskrbeti zase. Kakor nekdo, ki se poslabša, škodi ljudem okoli sebe, »tako tudi vsakdo, ki deluje v lastno dobro, koristi drugim prav s tem, da se oblikuje v bitje, od katerega bodo imeli korist,« zapiše filozof. Ker spremembe delujejo od znotraj navzven in je vsak posameznik v prvi vrsti odgovoren zase, bi moral gojiti svoje intimno, duhovno življenje, šele nato pa se ukvarjati z zunanjim svetom. Če bomo poskrbeli za svoje duševno zdravje, krepili svoje vrline in ob pomoči filozofije iskali pravo modrost, ne bomo zgolj sami boljši, je prepričan Seneka, ampak bomo s tem bistveno pripomogli k širši družbeni blaginji. Modrega človeka pri odločitvi za umik v meditativno življenje zato vodi »védenje, da bo tudi tedaj počel stvari, ki bodo koristile prihodnjim rodovom«. Tej misli sta na primer sledila vélika stoiška učitelja Zenon in Hrizip, ki sta po njegovem mnenju s takim načinom življenja »storila večja dejanja, kakor če bi vodila vojske, opravljala visoke državne službe ali postavljala zakone«. Ti in podobni duhovni vodje so namreč odkrili, »kako lahko njihov pokoj ljudem prinese več koristi kakor vse prizadevno tekanje drugih ljudi po opravkih in ves znoj, ki ga ti pri tem prelijejo. Videti je torej, da niso bili nič manj dejavni, čeprav niso igrali nobene vloge v političnem življenju.« Naj tudi nas ta misel v moderni družbi, kjer se včasih pretirano poudarja družbeno in politično angažiranost, večkrat spomni, da ima življenje v zasebnosti, stran od žarometov javnosti, svojo vrednost in je temeljnega pomena pri doseganju osebnega zadovoljstva in notranjega miru.

Jutranja kronika Za številne države bodo danes začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države

Za številne države bodo danes začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Evropska unija se bo soočila z 20-odstotnimi carinami, oči svetovne javnosti pa so uprte predvsem proti Kitajski, saj bo blago te azijske velikanke od danes obremenjeno s 104-odstotnimi carinami. V oddaji tudi o tem: - Izrael na območju Vzhodnega Jeruzalema odredil zaprtje več šol - Prvo srečanje vlade in sindikatov javnega sektorja po uveljavitvi prenovljenega plačnega sistema - V Gradišču nad Prvačino načrtovan začetek izgradnje kanalizacijskega sistema

41 stopinj vročine Naj zdaj povem

V oddaji poslušamo skladbe: Thad Jones/Thad Jones: Big Dipper – solista trobentač Tomaž Gajšt in saksofonist Lenart Krečič Nina Strnad/Strnad/Lojze Krajnčan: Our Story – solisti pevka Nina Strnad, saksofonist Jaka Kopač in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc/Janez Gregorc: Forsaken Lake – solista kitarist Primož Grašič in saksofonist Aleš Suša Steve Klink/Nina Rotner/Lojze Krajnčan: Naj zdaj povem – solista pevka Nina Rotner in trobentač Tomaž Gajšt

Zrcalo dneva Kako se bo na ameriške carine odzvala Evropska unija?

Jutri bo znano, kakšni bodo povračilne carine Evropske unije na ameriško blago. Voditelji članic Unije bodo namreč glasovali o uvedbi tako imenovanih protiukrepov na ameriške 25-odstotne carine pri uvozu evropskega jekla in aluminija. Konec tedna bodo o vse bolj razvneti trgovinski vojni razpravljali tudi evropski finančni ministri. Po strmoglavljenju delniških tečajev na svetovnih in domači borzi v minulih dneh so se vrednosti delnic danes povečini spet obarvale zeleno. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem danes sporočil, da bodo Združene države jutri uvedle skupne 104-odstotne carine na uvoz s Kitajske, potem ko Peking do danes ni odpravil povračilnih carin na ameriško blago. Bela hiša ob tem navaja, da se je skoraj 70 držav obrnilo na ameriško administracijo, da bi začeli pogajanja o zmanjšanju vpliva carinske politike po vsem svetu.

Radijska igra Tone Partljič: Partnerska poroka

Blaga komedija o zapletenem življenju, iz katerega domiselno izbere dramske like. Ti so značajsko umerjeni po naših sodobnih nraveh, tako da z njimi lahko odkrivamo podobnosti s svojimi predsodki, zmotami, pa tudi s pozitivnimi hotenji. Vse našteto namreč Partljič mojstrsko preplete v zgodbi o poroki dveh petdesetletnikov kot primeru sodobne zakonske kupčije. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Ivo Smogavec in Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Profesorica Olga – Barbara Jakopič Maša, njena hčerka – Barbara Medvešček Čistilka Marija – Mojca Partljič Študent Peter – Kristijan Ostanek Državni funkcionar – Davor Herga Alen – Ivica Knez Rok – Viktor Meglič Produkcija Radia Maribor. Posneto v studiih Regionalnega RTV-centra Maribor novembra 2006.

Literarni večer Alojz Gradnik: Harfa v vetru

Alojz Gradnik, eden vodilnih slovenskih pesnikov v obdobju med svetovnima vojnama, ni bil le pesnik ljubezni in smrti, kot ga radi označujemo po njegovi pesmi Eros–Tanatos, ampak tudi bivanjskih tem ter navezanosti na domače kraje in ljudi. Arhivska oddaja je bila posneta leta 1982. Scenarij Kajetan Kovič, igralca Marinka Šter in Miha Baloh, bralec Rado Časl, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka Elza Rituper.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sveta Nedelja

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bo – globoko v postnem času – zazrla v bogato in veliko poznosrednjeveško fresko Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki. Ta nam z miniaturnimi upodobitvami najrazličnejših kmečkih in obrtniških opravil – zaradi katerih Kristus trpi, če se jih lotimo v nedeljo – nudi edinstven vpogled v materialno kulturo in splošni način življenja na danes Slovenskih tleh pred 500 leti.

Lahko noč, otroci! Odraščanje

Tinč ve, kaj pomeni samostojen. Sam si umije zobe. Vrne se z mokrimi lasmi, z mokro pižamo … Pripoveduje: Barbara Medvešček. Avtorica besedila: Viki Voglar. Režiser: Alen Jelen. Tonska mojstrica: Sonja Strenar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.