Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik. FOTO: Pixabay
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V občini Miren - Kostanjevica s prvim majem dražje storitve pomoči na domu. - Vse več vandalizma tudi v občini Rače - Fram; pozivi staršem in policiji k ukrepanju. -Občine iz vzhodne regije bodo lahko kandidirale za 16 milijonov evrov za vlaganja v kulturno dediščino. - Ne nepismenost, težava je razpršena pozornost, ki jo povzročajo sodobni mediji.
Zdravniki in zobozdravniki stavkajo že 100 dni. To je številka, ki nam ni v čast, pravi predsednik Fidesa Damjan Polh, bodo pa kljub temu, kot so sklenili včeraj na sestanku koordinacije zdravniških organizacij, stavko nadaljevali, saj je stanje v zdravstvu katastrofalno in ukrepati je treba takoj, ne čez leto dni. Mnogi zdravniki že zapuščajo naš zdravstveni sistem. Več po teh poudarkih oddaje: - Amnesty International: za spodkopavanje mednarodnega prava bodo največjo ceno plačali civilisti - V Italiji nasprotnikom splava omogočili prisotnost na klinikah za prekinitev nosečnosti -V Mariboru potrebujejo nove vrtce, v načrtu tudi delno združevanje
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je le nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
