Aktualna tema Sloveniji primanjkuje dober politični naraščaj

Gosta naše praznične oddaje ob dnevu državnosti sta nekdanja poslanca dveh parlamentov iz dveh sosednjih držav: Rudi Moge iz slovenskega in Karel Smolle iz avstrijskega; oba sta še vedno dejavna. Prvi je kritičen do nerazumljivega zaostanka pri uvedbi pokrajin v Sloveniji, pogled drugega na pot do slovenske državnosti in mednarodnega priznanja pa je zelo zanimiv. Oba sta lani dopolnila 80 let.

Intervju - Radio Uroš Štefelin: Vsaka jed je povezana tudi s čustvi

Uroš Štefelin kuha že od malega, navdušila ga je babica in njeni recepti so mu še vedno v navdih. Po šolanju na Srednji gostinski šoli je nabiral kuharske izkušnje v znanih blejskih hotelih in restavracijah, vmes pa dokončal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Nato je obudil Restavracijo 1906 v blejskem hotelu Triglav in Vilo Podvin, zadnja leta pa kuha v Hiši Linhart v Radovljici. Njegovo delo je bilo nagrajeno z Michelinovo zvezdico, a zanj so enako pomembni lokalni kmetje, stari recepti in zadovoljni gostje. Izhaja predvsem iz slovenske kulinarične tradicije, ki jo preobraža v sodobne jedi, zato je gotovo zelo primeren sogovornik za dan državnosti. Kulinarika namreč ni le vsakdanji užitek, ampak je tudi del kulturne dediščine, identitete in zgodovine naroda. Kuharskega mojstra Uroša Štefelina je obiskala Andreja Čokl.

Aktualna tema S pomočjo prostovoljcev do boljše berljivosti in dostopnosti Kosovelovih rokopisov

Pred letom Srečka Kosovela, ki ga bomo ob stoletnici njegove smrti zaznamovali v letu 2026, je Digitalna knjižnica Slovenije začela s prepisom njegovih rokopisov. V projektu NUKove občanske znanosti bodo rokopisom izboljšali berljivost in dostopnost. K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi pregledali rokopise in prispevali k ohranjanju slovenske digitalne dediščine. Več Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Urška Žižek

Studio ob 17.00 Pogovor s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar

Na predvečer dneva državnosti se v Studiu ob 17-ih s predsednico republike Natašo Pirc Musar pogovarjamo o aktualnem dogajanju doma in po svetu. Med drugim predsednica odgovarja na vprašanja o tem, kako varna je Slovenija v luči dogajanja na Bližnjem vzhodu, ali lahko brez bojazni pred znižanjem socialne varnosti povečamo izdatke za obrambo in o tem, kako namerava rešiti zapleteno kadrovsko križanko imenovanj guvernerja, varuha človekovih pravic in ustavnih sodnikov.

Intelekta Kriza srednjih let - njene pasti in blagoslovi

"Kdo sem - poleg svoje življenjske zgodbe in svojih vlog?" To strašljivo, hkrati pa tudi osvobajajoče vprašanje si v knjigi Kriza srednjih let – od stiske do smisla, zastavlja dr. James Hollis, ena od svetovnih avtoritet jungovske psihoanalize. Ko odkrijemo, da smo živeli svoj lažni jaz in se šli le začasno odraslost, v kateri so nas gnala nerealna pričakovanja, se nam ponudi možnost druge odraslosti, v kateri resnično postanemo osebnost. Kriza in preobrazba v srednjih letih sta priložnost za preopredelitev in preusmeritev osebnosti, obred prehoda iz podaljšane adolescence prve odraslosti proti neogibnemu snidenju s starostjo in smrtjo. Kdor zna to potovanje opraviti z zavedanjem, si bo osmislil življenje. Kdor pa ne, ostaja jetnik svojega otroštva, najsi se zdi na zunaj še tako uspešen. Zakaj gre v obdobju krize srednjih let toliko ljudi skozi takšne pretrese? Zakaj ravno tedaj in zakaj se nam zdi, da gre za krizo? Kaj pomeni tovrstna izkušnja? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič s tem ukvarajala z gostoma strokovnjakoma - magistrico Urško Ajdišek, jungovsko psihoanalitičarko in supervizorko, tudi jungovsko coachinjo v zasebni terapevtski praksi ter Petrom Topićem, univerzitetnim diplomiranim socialnim delavcem in psihoterapevtom v zasebni praksi.

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

Radiosfera 24. junija v Peruju praznujejo Inti Raymi (oz. praznik sonca)

Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.

Torkov kviz Indeksi: Kako kakovostno je življenje v Sloveniji?

Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno živimo in kam se z ozirom nanje uvršča Slovenija. Sogovornica: Marta Gregorčič, dr. soc. in vodja Sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Prvaki tedna Urška Klakočar Zupančič: Želim si, da bi Slovenija ostala otok miru, spoštovanja in sočutja

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Klicna koda Tržaško knjižno središče je slovensko stičišče v mestu

Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.

7. stran Marija Jakopin: Umor v Zrćah

S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.

naPOTki Železniška postaja Šentjur

21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.

KiKs "Bi šli na počitnice v Burmo ali Svazi?"

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

Lokalni junak Leon Novak

Magister Leon Novak je škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki pa poleg škofovskih obveznosti opravlja tudi duhovniško službo v Murski Soboti, zgledno sodeluje z drugimi cerkvami oziroma njihovimi predstavniki doma in v tujini, še posebej pa je predan humanitarnemu delu. Še pred koncem tega leta ga bo na mestu prvega med enakimi zamenjal novi evangeličanski škof, saj Leon Novak za škofovsko funkcijo ni več kandidiral. Očeta dveh otrok, moža, škofa, duhovnika, humanitarca in motorista je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.

Svetovalni servis Električni skiroji

Električni skiroji so v preteklih nekaj letih postali ena od najbolj priljubljenih oblik mikromobilnosti pri nas, k čemur sta brez dvoma prispevali njihova praktičnost pri premagovanju manjših razdalj in cenovna dostopnost. Vse večje število e-skirojev na naših cestah pa pomeni tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu in uporabi skiroja, kakšna je ustrezna zaščitna oprema in kaj o udeležbi skirojev prometu pravi zakonodaja, bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.

Jutranja vremenska fronta Kaj sporočajo in upoštevajo opozorila pred poplavami?

Te dni smo spremljali novice o neurju, ki je zajelo Istro. Pihal je močan zahodni veter, ki je podiral tudi drevesa, na razburkanem morju je trčilo več plovil. Tako kot nesreča tudi vreme nikoli ne počiva - in posledično tudi meteorologi. Da bomo v mesecih, ki so pred nami, razumeli obvestila in opozorila o poplavah z Agencije Republike Slovenije za okolje, v tokratni oddaji odgovorimo na vprašanja: kdaj je možnost za nastanek poplave večja, kaj pomeni rumeno, oranžno in rdeče opozorilo, kaj je hudourniška poplava in kakšnega pomena je stanje vegetacija. Odgovore smo poiskali pri Andreju Golobu, vodji Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO.

Petek brez pravila Turistični vodnik: "Delam z ljudmi, ki se želijo imeti fajn."

Poln znanja, radoveden, iznajdljiv in prilagodljiv, s smislom za humor, dovolj glasen, ampak ne preveč … Kakšne so lastnosti dobrega turističnega vodnika? Sogovornik: Tine Aćimović, turistični vodnik in spremljevalec, ki ta poklic opravlja že dvajset let.

Več

Zrcalo dneva Zgodovinski vrh zveze Nato končan

S sprejetjem sklepne izjave se je danes v Haagu končal po mnenju številnih zgodovinski vrh zveze NATO. Ta ocena temelji predvsem na krepkem zvišanju obrambnih izdatkov na 5% BDP do leta 2035. Voditelji so ob tem znova potrdili zavezanost vseh članic 5. členu severnoatlantske pogodbe o tem, da napad na en opomeni napad na vse in zagotovili nadaljno pomoč Ukrajini.

Radijski dnevnik V Haagu s sprejetjem zaključne deklaracije po mnenju mnogih zgodovinski vrh voditeljev zveze NATO

Kmalu po sprejeti zavezi na vrhu zveze Nato k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja je premier Robert Golob dejal, da se je Slovenija za zdaj zavezala le k dvema odstotkoma letos in trem v petih letih. To namreč po njegovih besedah predvideva nedavno spremenjena rasolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske.Vtis je, da gre za posreden odgovor koalicijskima partnerjema, ki nista navdušena nad Golobovim strinjanjem z današnjo haaško izjavo. Drugi poudarki oddaje: - Američani vztrajajo, da so z napadi v Iranu zavrli njegov jedrski program za desetletja - Akademiki in podjetniki napovedujejo belo knjigo slovenskih inovacij - Odbojkarji za četrto zmago na petih tekmah letošnje lige narodov odpihnili Turke

Dogodki in odmevi Voditelji članic Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov

Voditelji držav članic zveze Nato so na vrhu v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Vnovič so potrdili tudi zavezanost svojih držav h kolektivni obrambi. Druge teme: - Ameriški napadi naj ne bi uničili iranskega jedrskega programa. - Slovenija praznuje dan državnosti. - Po več desetletjih pri nas smrtni primer zaradi ugriza modrasa.

Danes do 13:00 Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Predsednica republike Pirc Musar ob dnevu državnosti: Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Radijski dnevnik Izrael in Iran ob premirju razglašata zmago

Tako Izrael kot Iran po zjutraj sklenjenem premirju razglašata zmago v medsebojnem spopadu, ki naj bi ga končala ob posredovanju Katarja in Združenih držav. Ameriški predsednik Donald Trump je pred odhodom na vrh Nata v Haag dejal, da sta ga razočarali obe strani, ki naj bi si izmenjali nekaj napadov še po sklenitvi premirja. Znova je dejal, da so iranski jedrski objekti brez dvoma uničeni. V oddaji tudi o tem: Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Bruselj obljublja dodatno pomoč Kijevu in nadaljevanje pritiska na Rusijo. - Predsednica republike pred praznikom: "Čas, ki ga živimo, zahteva odgovornost." - Odbor za zdravstvo brez glasovanja o spremembi zakona, ki ureja psihoterapevtsko dejavnost.

Aktualna tema Pametne tehnologije in otroci med počitnicami

Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?

Dogodki in odmevi Trump: Izrael ne bo napadel Irana

"Izrael ne bo napadel Irana. Njegova letala se bodo obrnila in odletela domov, pri tem pa Iranu prijazno pomahala. Premirje velja," je po davišnjem mirovnem dogovoru zapisal ameriški predsednik Donald Trump. Iran in Izrael drug drugega obtožujeta kršitev premirja, mednarodna skupnost pa meni, da je zdaj čas za vrnitev h pogajalski mizi. Izrael medtem neutrudno napada Gazo in čakajoče pred točkami za razdeljevanje človekoljubne pomoči. Drugi poudarki oddaje: - Začenja se dvodnevni vrh Nata, ki ga zaznamuje zvišanje obrambnih izdatkov. - V Bruslju četrti slovenski zahtevek za sredstva iz sklada za okrevanje. - Stopnjuje se toplotna obremenitev, po vsej državi velika požarna ogroženost.

Aktualna tema S pomočjo prostovoljcev do boljše berljivosti in dostopnosti Kosovelovih rokopisov

Pred letom Srečka Kosovela, ki ga bomo ob stoletnici njegove smrti zaznamovali v letu 2026, je Digitalna knjižnica Slovenije začela s prepisom njegovih rokopisov. V projektu NUKove občanske znanosti bodo rokopisom izboljšali berljivost in dostopnost. K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi pregledali rokopise in prispevali k ohranjanju slovenske digitalne dediščine. Več Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Urška Žižek

Aktualna tema Sloveniji primanjkuje dober politični naraščaj

Gosta naše praznične oddaje ob dnevu državnosti sta nekdanja poslanca dveh parlamentov iz dveh sosednjih držav: Rudi Moge iz slovenskega in Karel Smolle iz avstrijskega; oba sta še vedno dejavna. Prvi je kritičen do nerazumljivega zaostanka pri uvedbi pokrajin v Sloveniji, pogled drugega na pot do slovenske državnosti in mednarodnega priznanja pa je zelo zanimiv. Oba sta lani dopolnila 80 let.

Po Sloveniji Med mladimi narašča zloraba zdravil za lajšanje duševnih stisk

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Krajane Strunjana razburil ognjemet na zasebni zabavi. - Obalni mesti Ankaran in Piran bo tudi to poletje povezovala krožna ladijska linija. - Gorski reševalci opozarjajo, da se je treba v gore odpraviti zgodaj zjutraj, se zaščititi pred soncem in skrbeti za vnos tekočine. - Tudi hišni ljubljenčki lahko doživijo vročinski udar. Takrat je pomembno postopno ohlajanje živali in veterinarska pomoč.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Miniaturni Aljaževi stolpi

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo na predvečer dneva državnosti pod drobnogled vzela enega od najbolj prepoznavnih simbolov slovenstva - Aljažev stolp. Vendar bo ta drobnogled skoraj dobeseden, saj bo namesto na vrh Triglava usmerjen v Podlipo pri Vrhiniki, kjer v domači delavnici nastajajo miniaturne različice tega stolpa kot izdelek umetnostne obrti s certifikatom kakovosti. Izdeluje jih gost današnje oddaje, Jernej Bradeško, s tem pa nadaljuje družinsko obrt, ki jo je ob plebiscitu o samostojnosti Slovenije leta 1990 začel njegov oče Alojz.

Etnofonija Farnaz Ohadi - Breath

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo priedstavili album Breath iranske pevke Farnaz Ohadi, ki s sugestivno in do pičice premišljeno izvedbo domiselno povezuje flamenko z verzi velikanov mistične perzijske poezije, kot so Rumi, Hafiz in Hajam..

Koncerti Poletna noč - Ta noč je moja

Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 22.6.2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Bob Margolin v koncertu na Prvem

Bob Margolin, ki nocoj nastopa v naši oddaji na Prvem, je izjemen bluzovski kitarist in pevec, ki nadgrajuje zvok stare šole bluza iz Chicaga ter ustvarja pristno glasbo današnjega časa. Rodil se je leta 1949, v sedemdesetih letih pa se je kalil v skupini legendarnega Muddyja Watersa; z njim si je pridobil izkušnje na stalnih turnejah in studijskem snemanju. Muddy Waters mu je bil velik vzornik in učitelj, to je še danes čutiti v njegovih nastopih in tako je bilo tudi na koncertu, ki ga bomo predvajali nocoj. 1. You Can't Judge a Book (Dixon) 2. Running On Empty (Sponza) 3. Long Distance Call (Morganfield) 4. T-Bone Shuffle (Walker) 5. How Long (Traditional) 6. When It All Comes Down (King) 7. Mojo Working (Morganfield) 8. Mannish Boy (Morganfield) 9. Kakanic Blues (Sponza)

Pesem v žepu Obet kantavtorskih albumov: ClaudiZu, Bilbi, Rudi Bučar

Pred začetkom poletja se v Pesmi v žepu oziramo naprej, v jesen, ki prinaša obet novih kantavtorskih albumov. K besedi povabimo tri ustvarjalce z različnih koncev Slovenije: Bilbi, ki pripravlja svojo četrto ploščo, Rudija Bučarja, ki bo imel kmalu v žepu že svoj enajsti album, ter mlado kantavtorico iz Bele krajine Klaudijo Jaketič oziroma ClaudiZu, ki bo v jeseni objavila svoj prvenec.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Priredbe so del glasbenega vsakdana tudi v narodnozabavni glasbi

Najprej poslušate Ansambel Šestica in priredbo popevke Med iskrenimi ljudmi avtorjev Mojmira glasbe Sepeta in besedila Dušana Velkavrha. S priredbami skladb različnih žanrov, vendarle pa v narodnozabavnem melosu, se bomo družili v tokratnem četrtkovem večeru. Glasbeni urednik Tomaž Guček je namreč pripravil izbor glasbenih priredb, ki drugače sodijo v kategorijo zabavne glasbe, nekaj pa je tudi vokalnih izvedb, ki jih prepeva Rudarski oktet iz Velenja. Poleg omenjenih in Ansambla Šestica vam bosta večer glasbeno obarvala še Kvintet Dori in Ansambel Toplar. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene uspešnice iz znanih muzikalov

V Godbah z zgodbo poslušamo zimzelene melodije iz znanih muzikalov, kot so: Fantom iz opere, Evita, Lasje, Chicago, Moje pesmi, moje sanje, in drugih.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

V oddaji poslušamo skladbe: Terry Gibbs/Mario Rijavec: Back Stage Blues - solista trobentač Urban Koder, pozavnist Franci Puhar Miljenko Prohaska: Barbara - solisti kitarist Miroslav Ferlež, trobentač Petar Ugrin, pianist Silvo Stingl Emil Spruk: Vision in White - solista trobentača Tomaž Gajšt in Dominik Krajnčan Thad Jones: Three and One - solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh in kontrabasist Aleš Avbelj Bojan Adamič: 41 stopinj vročine - solist saksofonist Tone Janša

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Kresni mesec junij

“Bog daj, dobro leto” … vsako leto, v mesecu juniju, na obhodih od hiše do hiše voščijo kresnice; dekleta in ženske v dolgih, belih, navadno lanenih oblekah s cvetličnimi venci. Tokratna oddaja je namreč obarvana s kresnimi pesmimi. Poslušamo Vokalno skupino Katice, starejšo in mlajšo skupino Adlešičkih kresnic, Dečve, projekt Sounds of Slovenija z Janezom Dovčem, Zvezdano Novaković, Maroltovke, Tamburaški in Alpski orkester Akademske folklorne skupine France Marolt ter Folklorno skupino Dragatuš.

Več

Gymnasium Podjetje leta so rokodelski škofjeloški četvorec Sound & Round

V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.

Lahko noč, otroci! Deček in sreča

Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! Fotograf Lampca

... dela slike po svoje … Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Zverinice Ščuka: Zobata rečna plenilka

Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!

Zverinice Siva veverica: Neustavljiva glodavka

Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka.

Zverinice Koala: Drevesni dom za malo koalo

Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnjah tega tako imenovanega gozdnega pokrova. Zaradi svojega gostega kožuha je eden redkih sesalcev, ki živijo na drevesih in ne delajo gnezd. Koala se hrani samo z evkaliptusom: z njegovimi plodovi, popki, lubjem in zlasti z listi, vendar ne z vsemi! Dobro pazi, da poje le najstarejše liste, saj novi vsebujejo preveč strupenih snovi, ki so lahko zanjo usodni.

Zverinice Molj: Požrešnež v muzejih

Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.

Zverinice Kojot: Od mraka do zore

Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.

Zverinice Gams: Vladar gora

Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!

Zverinice Udav: Naglušnež v džungli

Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje uho. Ta mogočni luskar tehta približno dvajset kilogramov. Kljub temu se neslišno plazi po tleh in se popolnoma zlije z okolico. To je odlično za lov v tišini, ki jo potrebuje. Kako nenavadno, saj je skoraj gluh!

Zverinice Navadni pasavček: Enakonožni rakec na vrtu

Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček.

Več

Sami naši Gostovanje Društva Sava, festivalsko poletje in Adriana Kuči

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.

Naše poti Jožek Horvat Sandreli: Zaradi medijskega in političnega linča bi morali Romi spremeniti način razmišljanja

Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.

Sotočja Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?

Sami naši Ivan Antić in Natalija Milovanović v Ljubljani, Veronika Stojanoska in dogodek »Začuti Hrvaško«

V tokratni oddaji Sami naši napovedujemo kar dva literarna večera z gostoma Ivanom Antićem in Natalijo Milovanović, ki bosta v Ljubljani predstavila svoji novi knjigi. Predstavili bomo mlado fagotistko Veroniko Stojanosko – glasbeno upanje, ki osvaja mednarodna tekmovanja in piše poezijo v makedonščini in slovenščini. Obiskali bomo tudi dogodek Začuti Hrvaško, na katerem se je hrvaška skupnost s kulinariko in običaji že peto leto zapored predstavila sredi Ljubljane.

Naše poti Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Sotočja Jutri bo njihov!

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Slovencem po svetu V prihodnjih dneh bo Evropska prestolnica kulture Nova Gorica tudi v znamenju Slovencev iz zamejstva in sveta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Ćerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Sotočja Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovencem po svetu Alenka Prinčič, Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Zgodovinski vrh zveze Nato končan

S sprejetjem sklepne izjave se je danes v Haagu končal po mnenju številnih zgodovinski vrh zveze NATO. Ta ocena temelji predvsem na krepkem zvišanju obrambnih izdatkov na 5% BDP do leta 2035. Voditelji so ob tem znova potrdili zavezanost vseh članic 5. členu severnoatlantske pogodbe o tem, da napad na en opomeni napad na vse in zagotovili nadaljno pomoč Ukrajini.

Gymnasium Podjetje leta so rokodelski škofjeloški četvorec Sound & Round

V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.

Lahko noč, otroci! Deček in sreča

Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Radijski dnevnik V Haagu s sprejetjem zaključne deklaracije po mnenju mnogih zgodovinski vrh voditeljev zveze NATO

Kmalu po sprejeti zavezi na vrhu zveze Nato k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja je premier Robert Golob dejal, da se je Slovenija za zdaj zavezala le k dvema odstotkoma letos in trem v petih letih. To namreč po njegovih besedah predvideva nedavno spremenjena rasolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske.Vtis je, da gre za posreden odgovor koalicijskima partnerjema, ki nista navdušena nad Golobovim strinjanjem z današnjo haaško izjavo. Drugi poudarki oddaje: - Američani vztrajajo, da so z napadi v Iranu zavrli njegov jedrski program za desetletja - Akademiki in podjetniki napovedujejo belo knjigo slovenskih inovacij - Odbojkarji za četrto zmago na petih tekmah letošnje lige narodov odpihnili Turke

Dogodki in odmevi Voditelji članic Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov

Voditelji držav članic zveze Nato so na vrhu v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Vnovič so potrdili tudi zavezanost svojih držav h kolektivni obrambi. Druge teme: - Ameriški napadi naj ne bi uničili iranskega jedrskega programa. - Slovenija praznuje dan državnosti. - Po več desetletjih pri nas smrtni primer zaradi ugriza modrasa.

Danes do 13:00 Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na današnji dan 25. junij - 34 let Republike Slovenije

"Bukve za pomoč inu prid kmetam potrebne” Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Danes je dan državnosti. Pred 34-imi leti je slovenska skupščina s “Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti” in z “Deklaracijo o neodvisnosti” uzakonila samostojnost naše države. Hkrati je parlament sprejel tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine. Republika Slovenija je formalno postala neodvisna država. Sklepni nagovor je imel predsednik slovenskega parlamenta, doktor France Bučar. Ko se je izvedelo, kako pomembne sklepe sprejema tedanja slovenska skupščina, je Jugoslovansko vojno letalstvo nad Ljubljano uprizorilo zastraševalni prelet lovcev MIG. Zgodilo se je 25. junija leta 1991 med 17. in 18. uro – prav v času oddaje Studio ob 17-ih Radia Slovenija. Oddajo je takrat vodil Gojko Brvar, v oddaji se je slišalo hrumenje motorjev migov nad Ljubljano. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila naslednji dan, 26. junija 1991.

Intervju - Radio Uroš Štefelin: Vsaka jed je povezana tudi s čustvi

Uroš Štefelin kuha že od malega, navdušila ga je babica in njeni recepti so mu še vedno v navdih. Po šolanju na Srednji gostinski šoli je nabiral kuharske izkušnje v znanih blejskih hotelih in restavracijah, vmes pa dokončal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Nato je obudil Restavracijo 1906 v blejskem hotelu Triglav in Vilo Podvin, zadnja leta pa kuha v Hiši Linhart v Radovljici. Njegovo delo je bilo nagrajeno z Michelinovo zvezdico, a zanj so enako pomembni lokalni kmetje, stari recepti in zadovoljni gostje. Izhaja predvsem iz slovenske kulinarične tradicije, ki jo preobraža v sodobne jedi, zato je gotovo zelo primeren sogovornik za dan državnosti. Kulinarika namreč ni le vsakdanji užitek, ampak je tudi del kulturne dediščine, identitete in zgodovine naroda. Kuharskega mojstra Uroša Štefelina je obiskala Andreja Čokl.

Jutranja kronika Predsednica republike Pirc Musar ob dnevu državnosti: Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Duhovna misel Sebastijan Valentan: Domovina

Danes je praznik, dan državnosti. Na ta dan smo leta 1991 sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Slovenija postala formalno neodvisna. Dva dni pozneje se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri se je Slovenija že borila za neodvisnost in jo je tudi obranila. Imeti svojo državo, biti gospodar na svojem ozemlju, biti neodvisen – to so bile sanje mnogih zavednih Slovencev, katerih uresničitev, žal, niso dočakali, ker so bili daleč pred časom, se jih pa z veliko hvaležnostjo spominjamo kot tiste, ki so pripravljali pot temu, da lahko danes mi uživamo sadove njihovih prizadevanj. Da lahko v svoji državi govorimo slovensko in pojemo slovenske pesmi, ne da bi zato morali v zapor ali na zagovor. Ena takšnih osebnosti na Štajerskem je bil poleg generala Rudolfa Maistra in škofa Antona Martina Slomška Marko Glaser, duhovnik, pesnik in pisatelj, dolgoletni malečniški župnik. Bil je domoljub. Ljubil je domačo zemljo in rod. Najlepši dokaz za to je zapis Franceta Zmazka, ki pravi, da ima Marko Glaser najčastnejše zasluge za celotno lavantinsko škofijo s tem, ko je mnogo pripomogel, da so štajerski Slovenci s prestavitvijo škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor slovenskega škofa dobili v svojo sredo. Danes praznujemo, da imamo svojo državo, da smo doma v Sloveniji. Slovenski pregovor pravi: Četudi človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. Čeprav danes le še iz redkih domačij diši po doma pečenem kruhu, pa so vendarle družina, starši, dom tisto, kar izredno cenimo in po čemer hrepenimo. Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko mórja? In ni ti mejâ? Tako se v samogovorih sprašuje Oton Župančič. In z njim tudi mi, čeprav vemo, da je naša domovina najlepša tam, kjer vladata sloga in edinost. Edinost v družini, kraju, domovini je danes vsaj o eksistencialnih vprašanjih ob vseh pretečih nevarnostih, ki jih v zgodovini tudi nikoli ni manjkalo, nujna, kot je bila potrebna nekoč. S skupnimi prizadevanji za dobro, lepo, plemenito bomo v edinosti srca in duha smelo zrli v prihodnost, ki nas ravno zaradi tega ne bo razočarala. Lepa si, domovina Slovenija. Dr. Sebastijan Valentan, predstojnik Katedre za kanonsko pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in župnijski upravitelj v Malečniku