Iskanje
Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
Dan po zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se bomo lotili zlasti posledic včerajšnje odločitve. Kaj pomeni več kot 90-odstotna zavrnitev zakona za pobudnike referenduma, kaj pa za vladno koalicijo? Boj za razlago številk se je že razplamtel, mi pa se bomo dogajanja in pogleda v prihodnje mesece lotili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.
Medicinske sestre so najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu in predstavljajo temelj vsakega zdravstvenega sistema. Njihova vloga tako v zdravstvenem kot socialnem varstvu je nepogrešljiva. Letošnji mednarodni dan medicinskih sester, ki ga obeležujemo 12. maja – na dan, poteka pod geslom Naše medicinske sestre, naša prihodnost: Skrb za medicinske sestre krepi družbeno blaginjo. Z njim Mednarodni svet medicinskih sester poudarja pomen vlaganj v zdravstveno nego ter opozarja, da je treba nujno sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in počutja medicinskih sester. Podrobneje Dragica Karadžić, predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, pa se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna aktivnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.
