Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Kako burno bo zadnje leto graditve drugega železniškega tira med Divačo in Koprom?

Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal–Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača–Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolično zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni? Kako turbulentno bo zadnje leto projekta, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo; Matej Oset, generalni direktor 2TDK; Kristjan Mugerli, Kolektor CPG; Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira; Gregor Ficko, zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS.

Aktualna tema Spletne prevare: Ko banka odreče posojilo, se zatečemo na splet

Najemanje posojil je danes lahko skoraj hipno. Celo banke jih ponujajo kot hitre kredite. Kljub temu pa najem bančnega posojila zahteva kreditno sposobnost klienta in marsikdo na koncu ostane pred vrati banke. Nekateri se potem zatečejo na splet in tam naletijo na spletno tržnico posojil in številne ponudbe lahko takoj prepoznamo kot tiste, ki sodijo v kategorijo spletnih prevar. O izkušnjah s tovrstnimi spletnimi prevarami, ki jih imajo pri SI-CERT-u, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Aktualna tema Kako je politika zamajala globalne trge in po oceni IMF ohladila rast tudi v Sloveniji

Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.

Storž Najini nebotičniki

Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako zapiše. Rada se spominja mladosti in prvih let z možem. Veseli jo, da so danes kot družina zelo povezani, rada piše in pripoveduje. Gospo Kristino Bajec je obiskala Lucija Fatur.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Lokalni čas Noč knjige v osnovni šoli Trstenik

Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.

Radiosfera V kateri slovenski občini je največ prebivalcev na bolniški? Kje jih največ uporablja marihuano?

V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med sabo ne primerjajo zgolj po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi. Foto: NIJZ

Svetovalni servis Žar za vsakogar

Zlata pravila peke na eni ter najpogostejše napake peke na žaru na drugi strani. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje žar mojster? Kašna je razlika med posredno in neposredno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem? Obisk mesnice ni edina možnost za pripravo jedi na žaru. Na klasičnem, plinskem ali električnem žaru se lahko najdejo tudi sadje, sir, mehkužci, lupinarji in ribe. Bi poskusili pico ali palačinke na žaru? V četrtek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Možgani na dlani "Tako sem se najedel, da grem lahko samo še spat!" Možgani in postprandialna utrujenost

Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.

Svetovalni servis Ločevanje odpadkov

Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.

Radiosfera Ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče

Slovenija ima 15 zdravilišč, 12 jih je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, in skoraj 90 izvirov termalne vode. A ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Slednja morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Po slovenskih zdraviliščih nas je v Radiosferi popeljal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ponudbo, predvsem pa svoje razlikovalne lastnosti so predstavili v Termah Čatež, Termah Portorož in Termah Ptuj.

Radiosfera Prenovljena spletna stran Porabje.com vabi k Slovencem na Madžarskem

Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.

Svetovalni servis Kako se lotiti teka, da ga bomo imeli radi?

Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Drugi pogled Ausma Cirulniece, Latvija

Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. V Rigi se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela Ausma Cirulniece, ki je v Slovenijo najprej prišla kot prostovoljka; nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – tudi ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imamo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji zapravi veliko več za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj plesanje ljudskih plesov pri nas ni tako priljubljeno.

Torkov kviz Gozdna učna pot: Pot velikank

Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.

Prvaki tedna Robert Friškovec: Če ne znam biti kot človek ob človeku, potem je vse drugo zaman

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Več

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Poslanci o noveli zakona o tujcih, ki med drugim rahlja pogoje za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile. Opozicija svari pred posledicami.

Pred poslanci in poslankami je danes na mizah več predlogov zakonov, med drugim novela o tujcih. Ta naj bi olajšala prihod visokovalificirane delovne sile, uvaja tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu. Opozicija noveli nasprotuje. Na dnevnem redu je prav tako nova medijska zakonodaja, ki je po mnenju stroke nujna, a ta v vladnem predlogu vidi številne pomanjkljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Vlada predlagala zakon o zaščiti živali. Če bo potrjena, čez tri leta kokoši ne bo več dovoljeno rediti v kletkah. - Od danes prepovedane elektronske cigarete z aromami, z izjemo tobačnih. - Slovenska karitas praznuje 35 let. Samo lani so pomagali 145 tisoč ljudem in razdelili več kot 3 tisoč 750 ton hrane.

Studio ob 17.00 Kako burno bo zadnje leto graditve drugega železniškega tira med Divačo in Koprom?

Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal–Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača–Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolično zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni? Kako turbulentno bo zadnje leto projekta, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo; Matej Oset, generalni direktor 2TDK; Kristjan Mugerli, Kolektor CPG; Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira; Gregor Ficko, zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS.

Aktualna tema Spletne prevare: Ko banka odreče posojilo, se zatečemo na splet

Najemanje posojil je danes lahko skoraj hipno. Celo banke jih ponujajo kot hitre kredite. Kljub temu pa najem bančnega posojila zahteva kreditno sposobnost klienta in marsikdo na koncu ostane pred vrati banke. Nekateri se potem zatečejo na splet in tam naletijo na spletno tržnico posojil in številne ponudbe lahko takoj prepoznamo kot tiste, ki sodijo v kategorijo spletnih prevar. O izkušnjah s tovrstnimi spletnimi prevarami, ki jih imajo pri SI-CERT-u, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Dogodki in odmevi Vlada odlaša s potrditvijo podnebnega zakona.

Na današnjo sejo vlade bi moral biti po včerajšnji napovedi uvrščen predlog podnebnega zakona, ki je v pripravi že dolgo. Prva javna obravnava je bila jeseni 2023, sledila sta še ena in dolgotrajno medresorsko usklajevanje. A tudi danes je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena.Kaj bo z evropskimi milijoni za socialni in podnebni sklad? Ostali poudarki oddaje: Poslanci o zakonu o medijih, ki mu stroka očita pomanjkljivosti. RTV še brez obljubljenih dodatnih sredstev. Ponoči najhujši ruski napadi v Ukrajini letos. Tamkajšnji predsednik Zelenski poziva k ustavitvi pobijanja civilistov. Milorad Dodik ostaja nedotakljiv, njegovo prijetje v Vzhodnem Sarajevu preprečili policisti Republike Srbske.

Aktualna tema Kako je politika zamajala globalne trge in po oceni IMF ohladila rast tudi v Sloveniji

Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.

Po Sloveniji Konec aprila se izteče javna razprava o izgradnji vetrnih elektrarn v Halozah

Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Divača in vaščani Laž so z družbo Kolektor CPG dosegli nov dogovor zaradi vplivov kamnoloma. - V Mirni Peči načrtujejo razširitev in posodobitev čistilne naprave. - V Piranu in Sveti Trojici v Slovenskih goricah se lotevajo graditve novih vrtcev - Pred praznikom narcis na Golici.

Danes do 13:00 V enem najsilovitejših ruskih napadov na Kijev od začetka vojne številni mrtvi in ranjeni

V enem od najbolj smrtonosnih ruskih napadov na Kijev je bilo davi ubitih najmanj 8 ljudi, ranjenih je skoraj 80 ljudi. Ameriški predsednik Trump medtem ukrajinskemu kolegu Zelenskemu očita zaviranje mirovnih pogajanj, ker ne prizna ruske priključitve polotoka Krim. Po Trumpovih besedah so sicer zelo blizu sporazumu. V oddaji tudi: - Državni zbor razpravljal o predlogu dvojnega statusa za upokojence - Verniki se množično poslavljajo od papeža Frančiška, ki bo še jutri ležal v baziliki svetega Petra. - Razstava Skrivna modrost na dvorcu Vogrsko postavlja na ogled staroverske predmete.

Jutranja kronika Poslanci zavrnili SDS-ov predlog o predčasnem končanju mandata vlade

Končana je druga interpelacija o delu celotne vlade. Po štirinajstih urah razprave so v SDS predlagali sklep, naj vlada konča mandat, da bi bile jeseni lahko predčasne volitve. Koalicija je v prvih minutah današnjega dne zavrnila sklep s 43-imi glasovi proti, zapredčasne volitve je bilo 30 opozicijskih glasov. Danes bo na poslanskih klopeh opozicijski predlog zakona, ki bi omogočal delo po upokojitvi brez zmanjševanja pokojnin; vlada naj bi potrdila pokojninsko reformo, ki so jo podpisali socialni partnerji. Drugi poudarki oddaje: - Ali si Evropa sploh lahko privošči oster odgovor na ameriške carine? - V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo o ključnih dogodkih druge svetovne vojne. - Celjske košarkarice 14-ič zapored državne prvakinje.

Ob osmih Silvija Komočar: Ni prav, da prostorsko stisko vrtcev rešujemo na plečih otrok in zaposlenih.

Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost, ki je bila uvedena začasno, namreč občine uporabljajo kot stalno prakso. In tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja to prakso, čeprav naj bi jo po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 ukinili. Sindikat Sviz je zato ta teden začel zbiranje podpisov za spremembo. "Včasih so bile skupine v vrtcih res natrpane in preživeli smo, a znanost o razvoju otrok je od takrat napredovala in smernice so zdaj drugačne", pravi dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, ki za Ob osmih pojasnjuje, kaj pomeni preveč otrok na enega strokovnega delavca.

Jutranja kronika Koalicija po maratonski razpravi o interpelaciji vlade zavrnila sklep opozicije

Vlada premierja Roberta Goloba je prestala še drugo interpelacijo opozicije v tem mandatu. Parlamentarna večina je na koncu pričakovano zavrnila sklep s priporočilom vladi, da z odstopom omogoči predčasne volitve. Več kot 14-urna razprava je minila v znamenju očitkov o vladni neučinkovitosti na eni strani in obtoževanj na račun opozicije, da je zlorabila instrument interpelacije. Druge teme: - Golob pričakuje nadaljevanje reform, Janša predčasne volitve - Washington še naprej pritiska na Ukrajino, da sprejme pogoje za mir - Mariborska občina načrtuje ureditev parka ob Pekrskem potoku

Več

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Več

Pesem v žepu Zgodbe iz šansonov

V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.

Godbe z zgodbo Zmagovalne skladbe festivala Vesela jesen

V Godbah z zgodbo se spominjamo nekdanjega festivala narečne popevke Vesela jesen, ki je bil prvič organiziran aprila leta 1962. Zimzelene uspešnice festivala prepevajo Alfi Nipič, Lidija Kodrič, Braco Koren, Janko Ropret, Alenka Pinterič in drugi.

41 stopinj vročine Pot v mraku

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Etnofonija Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer THE SHIRLEY WAHLS SINGERS: Koncert afro-ameriških duhovnih pesmi (Urednik: Jane Weber)

V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Jureta Zajca in nova zgoščenka – Po Sloveniji

Pred kratkim je izšla nova zgoščenka Ansambla Jureta Zajca, ki ima naslov Po Sloveniji. Kot smo vam obljubili tik pred praznovanjem desetletnice zasedbe meseca januarja, vam jo tokrat predvajamo v celoti. V spomin na Juretovega dedka, godca Nika Zajca, pa drugi del četrtkovega večera pripada njegovi glasbeni zapuščini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena sodelovanja

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zanimivih glasbenih sodelovanj. Med drugim Raiven prepeva s Štrasom iz skupine Mrfy, člani zasedbe Joker Out s svetovno glasbeno zvezdo Elvisom Costellom, Vlado Kreslin z Radetom Šerbedžijo, Hamo pa z Rudijem Bučarjem.

41 stopinj vročine Mojmir Sepe

V oddaji poslušamo del Radijskega portreta Mojmirja Sepeta, ki ga je redaktor Rado Časl posnel leta 1987. Mojmir Sepe je bil avtor številnih zimzelenih popevk in vsekakor eden glavnih akterjev na področju razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe. V letih od 1950 do 1970 je bil tudi član takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana.

Več

Lahko noč, otroci! Zdravilno jabolko

Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Slovenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Nasveti za pisanje eseja

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.

Zverinice Vrabec in njegovo ne tako zelo rožnato življenje

Kljub težavam z iskanjem hrane nam vrabec pokaže svoje dobre zamisli za življenje v mestu. Če si majhen, moraš biti hiter in prebrisan! Vrabca so v antiki spoštovali, pozneje so ga začeli preganjati, ker je veljal za škodljivca. Danes je njegova vrsta zaščitena, vendar se je treba za njen obstoj močno truditi. V zahodni Evropi je verjetno največ stalno naseljenih populacij. Vrabec je majhna ptica, dolga približno petnajst centimetrov. Samca je mogoče prepoznati po črnem grlu, rjavem hrbtu ter sivo-belih licih in trebuhu. Samice so sivkasto rjave s črno-rjavimi progami po hrbtu. Obdobje razmnoževanja od konca zime je čas intenzivnega dvorjenja, ko se več samcev bori za pozornost ene samice. Samica vrabca znese od dveh do osem jajc, ki jih skupaj s samcem valita od enajst do štirinajst dni. To še ni vse, kajti veliko družino je treba nahraniti. Toda kako? Avtorica literarnega dela: Joanna Rzezak Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

Zverinice Srebrna ribica: Težave s stanovanjem

Po dveh letih bivanja v stranišču srebrna ribica potrebuje spremembo. Neke noči se odpravi poiskat nov topel, vlažen in umazan kotiček. Bo na koncu tega tveganega potovanja našla svoje sanjsko stanovanje? Vprašanje je na mestu, saj je srebrna ribica lucifilna žuželka, to pomeni, da beži pred svetlobo. Beseda lucifilen izvira iz latinščine, lux, lucis pomeni svetloba, fugere pa bežati. Ker jo nenehno motijo, si pogosto išče nova bivališča. O tej žuželki z močnim značajem je treba povedati še nekaj, naravnost obožuje kopalnice. Res nenavadno, vendar le zakaj je tako? Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije

Zverinice Polž lazar: Ljubitelj drsenja

Polž lazar lepe oranžne barve nemoteno preživlja svoj dan. Toda ko se pojavi sprehajalec s psom, ga ta odnese na sonce, daleč stran od hladnega okolja njegovega malega kraljestva. Obstaja več kot tisoč vrst polžev! Spadajo v razred gastropoda, gaster v stari grščini pomeni trebuh, pous pa noga. Glede na njegovo gladko telo ne bi pomislili, da ima polž nogo. Vendar njegova noga ni podobna človeškemu stopalu s prsti. Da bi se hitreje premaknil naprej, lazar uporablja posebno tehniko drsenja. Nedaleč stran diši po gobah in tja mora priti za vsako ceno! Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije

Zverinice Krokodil: Krokodilčkov skok v vodo

Krokodilček se je pravkar izlegel iz jajca in že mora skočiti v reko. Kako ve, ali zna plavati? Nihče ga tega ni naučil! Mali krokodil prihaja iz legla samcev. O spolu mladičev odloča temperatura prostora za valjenje. Če je v njem več kot 32 stopinj Celzija, se bodo izlegli samci, če je v gnezdu hladneje, pod 31 stopinj Celzija, pa bodo iz jajc prilezle samice. Neverjetno, toda resnično! A mali krokodil ne ve, da se mu ni treba učiti. Brez pomišljanja lahko teče ali skoči v vodo. Ko je v vodi, je dobro skrit. Njegovo celotno telo je pod vodo, vidijo se samo njegove oči, slušne odprtine in nosnice, ki jih ima visoko na svoji lobanji. To krokodilom omogoča, da dihajo, slišijo in vidijo nad vodo, ne da bi jih kdo opazil. Poleg tega lahko pod vodo brez dihanja ostanejo petdeset minut. Med čakanjem, da odraste, krokodilček toči solze, krokodilje, seveda. Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije

Zverinice Kit grbavec: Globokomorska otožnost

Nekaj ur pred odhodom na veliko potovanje je mladi kit zaskrbljen. Če bo narobe pel, ali bo lahko na poti še vedno našel sorodno dušo? Kit grbavec je velikanska žival. Velik je kot trinadstropna stavba in težak kot osem slonov! Kljub telesni obliki in videzu kiti niso ribe. So sesalci in dihajo s pljuči. Prihajajo na morsko gladino, da vdihnejo zrak, ki ga potrebujejo tudi za petje. Vendar ne pojejo vsi kiti. Samice, recimo, se oglašajo z vrsto zvokov, kot so klici, kriki, godrnjanje in škrtanje, petje pa ni njihova veščina! Kaj pa ljudje? Naj so znanstveniki, turisti ali kitolovci, vsi motijo kita grbavca, da bi se lahko v miru naučil pravilno peti … Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan

Gymnasium "Na Gimnaziji Murska Sobota smo zelo sproščeni"

Ob našem terenskem obisku Murske Sobote smo pred mikrofon povabili tudi dijakinje in dijake Gimnazije Murska Sobota. Skozi številne aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo predstavili utrip na šoli in nam predstavili možnosti, ki jim jih za uspeh v življenju ponuja regija iz katere prihajajo.

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

… In se v mesto naseli gospa nesreča … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Kdo se boji velikih oči?

Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Lahko noč, otroci! Hopek in velikonočni zajček

Le en zajček je velikonočni zajček. Hitrejši je od vetra in niti sokol ga ne najde. Pripoveduje: Barbara Cerar. Napisala: Kathrin Siegenthaler. Prevedla: Veronika Drolc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Več

Sami naši Tehnosocializem, literarni medprostori in pomladni okusi Balkana

V oddaji Sami naši na Prvem razmišljamo o svetu, v katerem delo ni več breme in v katerem tehnologija služi dobremu življenju za vse. Zamisli o tehnosocializmu odpirajo prostor za domišljijo, pa tudi za kritiko sodobnega sveta. Oglasimo se tudi iz Cankarjevega doma, kjer so se Adriana Kuči, Alena Begić, Snježana Vračar Mihelač in Selma Skenderović pogovarjale o večjezičnosti, nevidnosti in literarni pripadnosti. Za konec pa – pogled v pomladne navade: koprive in regrat, dve rastlini, dve tradiciji – in številni okusi, ki razkrivajo, kako nas hrana povezuje z dediščino.

Naše poti Naše poti - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015

S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.

Sotočja Koroška poje 2025 - Življenja ples

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učitelji slovenskega jezika in kulture iz tujine na strokovnem srečanju v Sloveniji

Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.

Sami naši Prevajalec Darko Spasov, zapuščina Ota Reisingerja in spomin na Filipa Davida

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z makedonskim prevajalcem Darkom Spasovim, ki z veseljem prevaja sodobno slovensko književnost in razmišlja o prostoru med jeziki. Obiskali smo tudi Hišo karikature Ota Reisingerja v Zagrebu in spregovorili o umetniku, ki je s humorjem in kritično ostrino zabeležil duh časa. Za konec pa prispevek o pisatelju, scenaristu in javnem intelektualcu Filipu Davidu – njegovih besedah, načelih in pogumu, ki so zaznamovali srbski kulturni prostor in širše.

Naše poti Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.

Sotočja 'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

Slovencem po svetu V romunski prestolnici Bukarešti je že vrsto let mogoče slišati tudi slovenski jezik

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Sami naši Spomin na Josipa Ostija, literatura Filipa Grujića in zdrava kuhinja Dušanke Đurić

V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Pesem v žepu Zgodbe iz šansonov

V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer Torquato Tasso, 430. obletnica smrti

25. aprila bo minilo 430 let, odkar je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso. Med njegovimi deli je najbolj znana pesnitev Osvobojeni Jeruzalem v dvajsetih spevih. Pesnitev je polna fantastične romantike, tveganj, žrtvovanja in ljubezenskih dogodivščin v času konca prve križarske vojne leta 1099. Odlomke, vključene v oddajo, je pripravil in pesmi prevedel dr. Andrej Capuder. Bralka Tonja Rahonc, igralci Andrej Nahtigal, Mirjam Korbar, Petra Govc, Tone Gogala, Slavko Ceijak, Boris Juh in Karel Brišnik, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu leta 1994.

Lahko noč, otroci! Zdravilno jabolko

Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Slovenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Radijski dnevnik Poslanci o noveli zakona o tujcih, ki med drugim rahlja pogoje za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile. Opozicija svari pred posledicami.

Pred poslanci in poslankami je danes na mizah več predlogov zakonov, med drugim novela o tujcih. Ta naj bi olajšala prihod visokovalificirane delovne sile, uvaja tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu. Opozicija noveli nasprotuje. Na dnevnem redu je prav tako nova medijska zakonodaja, ki je po mnenju stroke nujna, a ta v vladnem predlogu vidi številne pomanjkljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Vlada predlagala zakon o zaščiti živali. Če bo potrjena, čez tri leta kokoši ne bo več dovoljeno rediti v kletkah. - Od danes prepovedane elektronske cigarete z aromami, z izjemo tobačnih. - Slovenska karitas praznuje 35 let. Samo lani so pomagali 145 tisoč ljudem in razdelili več kot 3 tisoč 750 ton hrane.

Studio ob 17.00 Kako burno bo zadnje leto graditve drugega železniškega tira med Divačo in Koprom?

Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal–Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača–Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolično zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni? Kako turbulentno bo zadnje leto projekta, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo; Matej Oset, generalni direktor 2TDK; Kristjan Mugerli, Kolektor CPG; Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira; Gregor Ficko, zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS.

Aktualna tema Spletne prevare: Ko banka odreče posojilo, se zatečemo na splet

Najemanje posojil je danes lahko skoraj hipno. Celo banke jih ponujajo kot hitre kredite. Kljub temu pa najem bančnega posojila zahteva kreditno sposobnost klienta in marsikdo na koncu ostane pred vrati banke. Nekateri se potem zatečejo na splet in tam naletijo na spletno tržnico posojil in številne ponudbe lahko takoj prepoznamo kot tiste, ki sodijo v kategorijo spletnih prevar. O izkušnjah s tovrstnimi spletnimi prevarami, ki jih imajo pri SI-CERT-u, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Dogodki in odmevi Vlada odlaša s potrditvijo podnebnega zakona.

Na današnjo sejo vlade bi moral biti po včerajšnji napovedi uvrščen predlog podnebnega zakona, ki je v pripravi že dolgo. Prva javna obravnava je bila jeseni 2023, sledila sta še ena in dolgotrajno medresorsko usklajevanje. A tudi danes je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena.Kaj bo z evropskimi milijoni za socialni in podnebni sklad? Ostali poudarki oddaje: Poslanci o zakonu o medijih, ki mu stroka očita pomanjkljivosti. RTV še brez obljubljenih dodatnih sredstev. Ponoči najhujši ruski napadi v Ukrajini letos. Tamkajšnji predsednik Zelenski poziva k ustavitvi pobijanja civilistov. Milorad Dodik ostaja nedotakljiv, njegovo prijetje v Vzhodnem Sarajevu preprečili policisti Republike Srbske.

Gymnasium Nasveti za pisanje eseja

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.