Razkošje v glavi Dr. Luna Jurančič Šribar

»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Sobotno branje Marie-Janine Calic: Tito, večni partizan

Kakšen je portret jugoslovanskega voditelja, ki ga je v svoji biografiji izrisala ugledna zgodovinarka in predavateljica na univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu?

UI faktor Kako umetna inteligenca naredi sliko, če ni nikoli ničesar videla

Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Kulturni fokus Pomlad na Islandiji – čas, ko ljudje spet začnejo odgovarjati na e-maile

Kako igra megle in sončave, snega in vetra, dolgih zimskih in kratkih poletnih noči vpliva na verovanja, identiteto, počutje pa tudi na vsakdanje delovne in prostočasne aktivnosti Islandcev

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Labirinti sveta Če se greš politiko, računaj z zaporom

Živimo v obdobju največje politične polarizacije po koncu hladne vojne. Na eni strani globalisti, na drugi suverenisti. Ideologiji, ki očitno ne moreta bivati druga ob drugi. Ni več pomembno mednarodno pravo, med drugim tudi ne pravilo nevmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Različno gledamo celo na človekove pravice. Uporabljajo se sredstva, za katera smo mislili, da sodijo v preteklost: carine, sankcije, vojna. Evropa želi nastopiti enotno. A pod domnevno skupnim dežnikom vsaka država poskuša ravnati v skladu z lastnimi interesi.

7. stran Valérie Perrin: Sveža voda za rože

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

naPOTki Pomurski "Eifflov stolp", ki ponuja edinstven razgled na štiri države

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

KiKs "Pêta" pesem je "péta"

»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.

Lokalni junak Marjana Cafuta

Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati birokraciji.

Svetovalni servis Zaščita premoženja z nadzornimi kamerami in senzorji

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

Jutranja vremenska fronta Bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe?

“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.

Petek brez pravila E-šport – Slovencem še razmeroma nepoznana športna panoga

Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.

Svetovalni servis Dojenje - naraven, a ne samoumeven proces

Dojenje je za marsikatero mamico eden najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših delov materinstva. Čeprav gre za naraven proces, pogosto ni samoumeven – spremljajo ga številna vprašanja, negotovosti in tudi težave. Kako se lahko mamice na dojenje pripravijo že v nosečnosti? Kako pomembna je podpora partnerja in okolice pri dojenju? Kako ravnati ob zastajanju mleka ali mastitisu? Na ta in druga vprašanja bosta odgovarjali Renata Vettorazzi, svetovalka za laktacijo in dojenje, ter Maja Trupi, svetovalka za mlade mamice.

Radiosfera Konstanta: Kako s smučarsko skakalnico pojasniti odvod

Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman. NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na konstanta@rtvslo.si) Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija. Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij. Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč?

Možgani na dlani Investicija v izobraževanje o možganih se izplača

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Lokalni čas Kdaj lahko v Krškem pričakujejo nov bazenski kompleks in Park urbanih športov?

Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo?

Več

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Po uveljavitvi ameriških carin največji vseameriški protesti proti Trumpu

Veljati so začele 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga. V sredo vo v veljavo stopil še sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav, tudi Evropsko unijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes Američane pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, da pa bo končni rezultat zgodovinski. Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, ki jih ponuja unija, ta pa napoveduje tudi povračilne ukrepe.

Radijski dnevnik Po uvedbi dodatnih ameriških carin tudi Italija svari pred prenagljenimi potezami in poziva k pogajanjem

Začele so veljati nove ameriške carine, še dodatne pa več držav, tudi Evropsko unijo, čakajo prihodnji teden. Italija je zaradi dobrih odnosov premierke Giorgie Meloni z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom upala, da se jim bo izognila, vendar se to ni zgodilo. Premierka ob tem svari, da je treba vztrajati pri dialogu in pogajanjih. Meni, da si je treba prizadevati za odpravo vseh tarif in ne za njihovo povečanje. V oddaji tudi: - Pred vseameriškim protestom proti Trumpu shodi tudi v Evropi - V Posočju kritični do visokih cen dovolilnic za kajakaše - V sklopu prostovoljskega Dneva za spremembe največ čistilnih akcij

Dogodki in odmevi V veljavi 10-odstotne ameriške carine, Nemčiji grozi recesija

Od danes veljajo 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga, v sredo pa bo začel veljati sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo. Unija ponuja pogajanja o carinah, a hkrati napoveduje povračilne ukrepe. Ni pa to vse, kar lahko stori pri soočanju s sedanjo carinsko krizo. Kot je dejal predstavnik gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Adam Dunnett, je bil doslej pristop Unije iskanje tistih, ki so pripravljeni na sodelovanje. Kot je nakazal, Združene države očitno na to niso pripravljene, zato morajo preostale države okrepiti medsebojno sodelovanje. V oddaji tudi: - Ukrajina: premirje bi že lahko dosegli, vendar ga Rusija zavrača - Kaj v praksi pomenijo dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje? - V okviru prostovoljskega Dneva za spremembe na Notranjskem akcija pogozditve

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Trump kljub pretresom na borzah vztraja pri carinah

Ameriški predsednik Donald Trump je kljub velikim padcem vrednosti borznih indeksov danes dejal, da bo vztrajal pri svoji politiki. Predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powella, ki je ocenil, da se bo zaradi carin inflacija v Združenih državah zvišala in gospodarska rast upočasnila, je pozval, naj zniža obresti. Odločitev Kitajske, ki je med drugim napovedala 34-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga, pa je Trump označil za napačno. Po njegovih besedah je Peking zgrabila panika.

Radijski dnevnik Ameriški predsednik Trump kljub strmoglavljenju borznih trgov prepričan o koristi novih carin, pri katerih bo vztrajal

Strmoglavljenje borznih trgov ne bo spremenilo nove carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta celo poudarja, da bo to vlagateljem koristilo. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je dejal, da gospodarstva ne propadajo, temveč se trgi le odzivajo na dramatično spremembo svetovnega trgovinskega reda. Rubio je sicer na zasedanju zunanjih ministrov Nata poudaril še, da bodo morale članice zvišati izdatke za obrambo. V oddaji tudi o tem: - Slovenija napoveduje zvišanje izdatkov na 2 odstotka BDP pred letom 2030 - Nov holdinški sklad bo ob pomoči kohezijskih sredstev podjetjem in občinam zagotovil do 280 milijonov - Pozivi pridelovalcem k zaščiti pred pričakovano pozebo

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dogodki in odmevi Kapitalske trge po uveljavitvi ameriških carin prežemajo negotovost, nezaupanje ter strah

Borzne krivulje so se po nekaj letni rasti borznih indeksov po uveljavitvi ameriških carin obrnile navzdol. Kapitalske trge prežemajo negotovost in strah pred recesijo. Po besedah borznika Igorja Štembergerja lahko pričakujemo povratne carine. V oddaji tudi: - ZDA od zaveznic v Natu pričakujejo, da se bodo zavezale k dvigu obrambnih izdatkov vse do 5-tih odstotkov BDP-ja - Referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo 11-tega maja - Pristojni pred napovedano pozebo kmetovalcem med drugim svetujejo škropljenje dreves z biostimulanti

Po Sloveniji Akciji Dan za spremembe se pridružuje tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec

Drugi poudarki oddaje: Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se začne sezona tudi na turističnih kmetijah; druženje turističnih kmetij Slovenije že drugič pripravlja Teden odprtih vrat V dolini Vrata so po jesenskem enotedenskem poskusnem obdobju začeli s sistemom omejevanja prometa z zapornico, nov prometni režim se obeta tudi na Vršiču Po že skoraj enoletni prenovi Seidlove ceste v Novem Mestu, naj bi še letos začeli prenavljati zadnji odsek do mostu v Ločni Pasma psa koroški žigec je kljub nekdanji razširjenosti obstala predvsem na Koroškem; želijo ji povrniti status avtohtone slovenske pasme goniča

Več

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Več

Sobotni glasbeni večer BOB DYLAN Z ALBUMOM "BRINGING IT ALL BACK HOME" (2. ODDAJA z akustičnimi posnetki) (Urednik: Jane Weber)

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva. O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega? Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure. Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Pesem v žepu Kantavtorske pesmi in šansoni v živo

V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Š'ta godba

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Š'te godbe in predstavitvi nove vinilne plošče v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Skupina, ki je želela obuditi studijske projekte Pihalnega orkestra Francija Puharja, Pihalne godbe RTV Ljubljana, Alpskega kvinteta s pihalno godbo in projekta Bratov Avsenik s pihalnim ansamblom, bo živo igrala v Domu kulture Velenje. Vabimo vas k spremljanju neposrednega avdio in video prenosa na Prvem programu in spletni strani Prvega.

Godbe z zgodbo Uspešnice, ki jih prepeva Nuša Derenda

V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Marko Misjak

Gost oddaje je nekdanji trobentač našega orkestra, Marko Misjak. Misjak je bil član Big Banda 40 let in je v tem času na Big Bandu pustil velik pečat.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rudarska kolonija Njiva v Trbovljah

Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.

Prva vrsta Nakana

V oddaji gostuje zasedba Nakana, ki jo vodi violinistka, pevka in avtorica Ana Mezgec, z njo pa igrajo še: bobnar Gašper Peršl, basist Jošt Lampret, pianist Leon Firšt ter kitarist Tilen Stepišnik.

Etnofonija Avalanche Kaito – Talitakum

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Talitakum zasedbe Avalanche Kaito, ki povezuje tradicionalne godbe iz Burkina Fasa in belgijski pogled na hrupno postpunkovsko estetiko.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 30. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 30. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Glasba z Dylanovega albuma Bringing It All Back Home (1. oddaja)

Nocojšnjo oddajo posvečamo legendarnemu Bobu Dylanu. Številne Dylanove pesmi imajo korenine v že slišanem in povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih, pevcih bluesa in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval po drugih, si sposodil že znane vzorce iz bogate zakladnice v glavnem ameriške glasbe in jih priredil svojemu videnju. Nocoj govorimo o vplivu bluesa in drugih godb v Dylanovih pesmih. O Bobu Dylanu je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovem zasebnem življenju, velikih nakladah, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo očitne reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v trdnih temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušajo množice. Gost oddaje s pesmimi s snemanj za ploščo Bringing It All Back Home bo Goran Dekleva. Nocoj vam bomo zavrteli v glavnem elektrificirane posnetke, prihodnja sobota pa bo v znamenju akustike s te plošče. Vljudno vas vabimo k poslušanju. Oddajo vodi Jane Weber.

Več

RIO radijska igra za otroke Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela, radoživa kriminalka, kjer se, kot se za tako zvrst tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu. Zato se hitro odpravimo v svet zvokov, da odkrijemo tokratno skrivnost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lara – Kaja Deskovič Karel – Evelin Pristavec Marko – Boštjan Doblekar Ida – Urša Jesih Jani – Sebastijan Kerše Slaščičar Citron – Zlatko Šugman Detektiv Peklenk – Branko Miklavc Poveljnik gasilcev – Janez Škof Gasilec – Marko Simčič Gospa – Vera Per Župan – Boris Kralj Radijski reporter – Branko Grubar Dr. Banana – Franček Drofenik Ravnatelj šole – Boris Juh Šef zavoda za urbanizem – Marko Okorn Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984

Lahko noč, otroci! Riba dolgousta in morska tišina

Zakaj ribe ne govorijo. Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Neustrašni na 35. tekmovanju Mladina in gore

Sredi januarja je Osnovna šola Pirniče gostila 35. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v oddaji Hudo so bile Katarina Sušak, Vita Bogataj in Zala Jelen, članice ekipe Neustrašni iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne podprvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Saša Vitanc Brezovnik.

Kulturomat Bralnice pod slamnikom z Willom Gmehlingom

V mesecu marcu se je začel 15. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z naslovom Kaj pa ti bereš?. Na festivalu se bo zvrstilo prek 90 različnih dogodkov, od gostovanj pisateljev do različnih razstav. Festival v dveh mesecih obišče tudi številne šole in knjižnice po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem širi ljubezen do prostočasnega branja. Kolegica Tadeja Bizilj se je ustavila v Knjižnici Domžale, kjer so gostili nemškega pisatelja Willa Gmehlinga. Njegovo gostovanje je del projekta »Branje je prijateljevanje«, ki je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana, festivala Bralnice pod slamnikom, založbe Peter Hammer Verlag, JAK RS, JSKD Slovenske Konjice ter Občine Slovenske Konjice. Več pa v tokratnem Kulturomatu.

UI faktor Kako umetna inteligenca naredi sliko, če ni nikoli ničesar videla

Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Radijski ringaraja Na sprehodu po Renčah

Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.

Lahko noč, otroci! Prijazni škrati

Vam razkažejo bogastvo gozda. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Rdeča žoga - premiera pravljice Mateje Črv Sužnik

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.

Gymnasium Na državnem tekmovanju iz sociologije o odklonskosti in kriminaliteti

Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.

Lahko noč, otroci! Cesarjeva nova oblačila

Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč - nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Lahko noč, otroci! Prvi april in nori veter

Pravljica, v kateri veter v salonu damam razmrši pričeske … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

Več

Slovencem po svetu Dvigalec uteži Luka Smajila v Stockholmu deluje na znamenitem Kraljevem inštitutu za tehnologijo

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi z slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

Sami naši Financiranje kulturnih društev, glasba skupine Veja in otroštvo skozi dvojezično knjigo s prevajalko Seldo Sukaj

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.

Naše poti Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Sotočja 'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Slovencem po svetu Planico obiskalo petdeset slovenskih mladostnikov iz Bosne in Hercegovine

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

RIO radijska igra za otroke Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela, radoživa kriminalka, kjer se, kot se za tako zvrst tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu. Zato se hitro odpravimo v svet zvokov, da odkrijemo tokratno skrivnost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lara – Kaja Deskovič Karel – Evelin Pristavec Marko – Boštjan Doblekar Ida – Urša Jesih Jani – Sebastijan Kerše Slaščičar Citron – Zlatko Šugman Detektiv Peklenk – Branko Miklavc Poveljnik gasilcev – Janez Škof Gasilec – Marko Simčič Gospa – Vera Per Župan – Boris Kralj Radijski reporter – Branko Grubar Dr. Banana – Franček Drofenik Ravnatelj šole – Boris Juh Šef zavoda za urbanizem – Marko Okorn Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984

7. stran Valérie Perrin: Sveža voda za rože

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

naPOTki Pomurski "Eifflov stolp", ki ponuja edinstven razgled na štiri države

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Duhovna misel Edvard Kovač: Nova pot k sreči

V petem stoletju pred Kristusom so bili Judje še vedo v babilonski sužnosti, se pravi v izgnanstvu v današnji sirski pokrajini. Preroki jih spodbujajo, naj ne pozabijo, kako jih je dobri Bog rešil sužnosti v Egiptu in kako so potem po 40-letnem tavanju po puščavi prešli Rdeče morje in prispeli v obljubljeno deželo. Tudi prerok Izaija opogumlja svoje rojake, naj se spomnijo, kar so jim pripovedovali očetje. Zakaj pa ne bi zdaj smeli verjeti, da se lahko zgodovina ponovi in da bodo znova šli prek babilonskih rek in skozi pustinje domov v ljubljeni Jeruzalem? Toda zdaj nastopi novo presenečenje, kajti šlo bo resnično za novo pot, saj ne bodo hodili po puščavi, ker bo tokrat njihova pustinja preplavljena z rekami. Ne bodo se samo odžejali, kolikor bodo hoteli, ampak bodo srečno hodili po poti, ki jih bo vodila skozi posejana rodovitna polja. Po njih se bo podila divjačina, ki bo razigrana zaradi sveže vode. To so čudoviti pesniški opisi, ki dobro izražajo njihovo notranje razpoloženje ob radostnem vračanju iz izgnanstva v Sveto deželo. Psalmist bo celo zavriskal in klical gričem, naj poskakujejo, in goram, naj ploskajo. Toda judovski in zgodnjekrščanski razlagalci svetih besedil so v tem pesniškem zanosu videli še globlje sporočilo. Reke, o katerih govori prerok, predstavljajo potoke Božje milosti, ki je vedno velika, kadar prihaja iz Božje besede. Izvoljeno ljudstvo bo odslej sposobno prisluškovati Božjim sporočilom, ki bodo grela njihova srca, jim dajala pogum in prebujala radost v njihovih očeh. Krščanski cerkveni očetje so ob slikoviti prispodobi rek in potokov zaslutili izvir krstne vode, ki prinaša novo življenje sreče in radosti. Kaj pomeni življenje, ki prihaja iz ljubezni samega Boga, pa nam v današnjem evangeliju pokaže Kristus sam, ko ne obsodi grešnice. Učitelj iz Nazareta bi se lahko skliceval na rimsko pravno državo, ki ji je v tistem času pripadala tudi Sveta dežela. Po tem pravu je smel smrtno obsodbo izreči le predstavnik Rima. A Kristus gre še dlje in pove, da je edino Bog tisti, ki daje življenje in ga sme tudi odvzeti. Zato zahteva od vseh prisotnih ponižno priznanje, da so samo ljudje. Toda on sam je več kot običajen človek, ki nikogar ne obsoja. Je tudi Odrešenik, navzočnost Božje dobrote in odpuščanja, zato lahko celo odpušča grehe. Najlepši trenutek sreče in radosti doživimo, ko se zavemo, da nam Božja dobrota vse odpušča in da smo tudi mi kot Jezusovi učenci sposobni odpuščanja.

Zrcalo dneva Po uveljavitvi ameriških carin največji vseameriški protesti proti Trumpu

Veljati so začele 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga. V sredo vo v veljavo stopil še sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav, tudi Evropsko unijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes Američane pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, da pa bo končni rezultat zgodovinski. Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, ki jih ponuja unija, ta pa napoveduje tudi povračilne ukrepe.

Sobotni glasbeni večer BOB DYLAN Z ALBUMOM "BRINGING IT ALL BACK HOME" (2. ODDAJA z akustičnimi posnetki) (Urednik: Jane Weber)

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva. O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega? Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure. Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Lahko noč, otroci! Riba dolgousta in morska tišina

Zakaj ribe ne govorijo. Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Radijski dnevnik Po uvedbi dodatnih ameriških carin tudi Italija svari pred prenagljenimi potezami in poziva k pogajanjem

Začele so veljati nove ameriške carine, še dodatne pa več držav, tudi Evropsko unijo, čakajo prihodnji teden. Italija je zaradi dobrih odnosov premierke Giorgie Meloni z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom upala, da se jim bo izognila, vendar se to ni zgodilo. Premierka ob tem svari, da je treba vztrajati pri dialogu in pogajanjih. Meni, da si je treba prizadevati za odpravo vseh tarif in ne za njihovo povečanje. V oddaji tudi: - Pred vseameriškim protestom proti Trumpu shodi tudi v Evropi - V Posočju kritični do visokih cen dovolilnic za kajakaše - V sklopu prostovoljskega Dneva za spremembe največ čistilnih akcij