Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Samodržec Putin in volitve, ki to niso

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

Eppur si muove - In vendar se vrti Tehnologije zajemanja ogljika in koliko lahko pri tem pomagajo slovenski gozdovi

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.

Prvaki tedna Igor Kadunc: Prihodnost RTV-ja je utemeljena na zaupanju javnosti

Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.

Med štirimi stenami Pogled na blodnjo z narobne strani

O različnih obrazih težav z duševnim zdravjem, mejah prištevnosti in neprištevnosti ter o relativnosti blodenj kot večinsko motečih pogledov na svet in pojave v njem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gost Cirile Štuber bo Tone Vrhovnik Straka, ki ima sam težave v duševnem zdravju, hkrati pa je aktivist za blaginjo in pravice takih oseb in avtor knjige »Si danes vzel tablete?«

Aktualna tema Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost

Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.

Jutro na Prvem

Prvaki tedna Igor Kadunc: Prihodnost RTV-ja je utemeljena na zaupanju javnosti

Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.

Svetovalni servis Svetovalni servis

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22, elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si ali na spletni strani prvi.rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 9.05 do 9.30.

Klicna koda Zakaj je Taylor Swift sprla Azijce med seboj?

Kako se na Kitajskem odzivajo na novico, da je Putin znova, prepričljivo zmagal? Kitajska je že pred desetletjem stavila na električne avtomobile. Zdi se, da zdaj kot največja avtomobilska sila žanje, kar je sejala. V Aziji pa imajo tudi druge skrbi, v zadnjih tednih je mladino in tudi politike najbolj jezilo, da je Taylor Swift vseh 6 azijskih koncertov imela v Singapurju.

7. stran Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji

Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.

naPOTki S kajakom po podzemlju Pece

Kar 700 metrov pod površje zemlje se odpravljamo. Napotki nas odpeljejo v podzemlje Pece, v rove in odkope nekdanjega Rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik je z odkopavanji prenehal leta 1994, leta 1997 je sprejel prve obiskovalce, od leta 2015 pa se lahko na raziskovanje podamo tudi s kajakom, kar je še eno izmed Edinstvenih doživetij Slovenije. Po vpadniku oziroma šahtu se spustimo do 12. obzorja, kjer dosežemo nivo vode. Raziskovanje globin je tudi nekoliko adrenalinsko, nanj se je odpravil Aleš Ogrin.

KiKs Ali solato postrežemo na mizi ali jo pobiramo na vrtu?

Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Lokalni junak Tara Ledinek

Duševno zdravje mladih je v zadnjih letih še posebej na preizkušnji, pa ne samo zaradi pokovidnega obodja, predvsem zaradi digitalizacije, želje po doseganju idealov. Tako ugotavlja Korošica Tara Ledinek. V domačih Ravnah je današnja lokalna junakinja dobro poznana. Je predsednica ravenskega mladinskega sveta, okviru katerega se zavzema za preventivo predvsem na področju duševnega zdravja. Pred letom in pol je končala študij medicine kot najboljša študentka vpisne generacije. Metka Pirc nam jo bo predstavila kot lokalno junakinjo.

Radiosfera Faraoni – Tu je moj dom

Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom

Svetovalni servis V boj z alergeni

Proti alergijam se lahko bojujemo različno – z izogibanjem alergenom, z imunoterapijo, pa tudi z zdravili v prosti prodaji in s tistimi na recept. O tem je strokovno podkovana predsednica Lekarniške zbornice Slovenije magistrica Darja Potočnik Benčič. V petkovem Svetovalnem servisu je odgovarjala na vprašanja. Povedala je tudi, kako si pri lajšanju znakov in simptomov alergij lahko pomagamo z domačo – naravno lekarno. Foto: Cvetni prah lilije

Jutranja vremenska fronta Posledice nagiba zemljine vrtilne osi

Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Petek brez pravila K9 - iskanje pogrešanih živali s pomočjo za to izšolanih psov

K9 je mednarodno združenje, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t. i. tehniko "trailing". Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja. Kako poteka šolanje, kako iskanje in zakaj prisotnost lastnikov izgubljene živali v iskalnih akcijah ni zaželena? Sogovornica v Petku brez pravila je vodja slovenskega K9 Sabina Piber s svojimi tremi psičkami: Ulo, Chilli in Yotto.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Položaj žensk v medijih

47 min

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

44 min

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

37 min

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

50 min

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

47 min

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

56 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Pogajalci vlade in Fidesa s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice pripravili predlog dogovora o mediaciji

Pogajalci vlade in sindikata Fides morajo pred dogovorom o mediaciji pri pristojnih matičnih organih potrditi predloge izhodišč. Te so določili na včerajšnjem srečanju s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Če jih bosta vlada in glavni stavkovni odbor Fidesa potrdila, se bo mediacija lahko začela prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - V Bistrici ob Sotli vladi poslali zahtevek za pridobitev nadomestila zaradi bližine nuklearke. - Pogačar drugi na uvodni etapi dirke po Kataloniji.

Zrcalo dneva Pod Karavankami slovesno obeležili preboj druge cevi predora

Na Jesenicah je bila danes slovesnost ob simboličnem prebitju še zadnjih metrov trase druge cevi avtocestnega predora Karavanke, po treh letih in pol del na slovenski strani. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen večje pretočnosti predora, predvsem trgovskih in turističnih poti. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta, nemoteno po obeh ceveh pa čez pet let.

Radijski dnevnik Po treh letih in pol del na slovenski strani danes slovestnost ob preboju na delovišču druge cevi avtocestnega predora Karavanke

V karavanškem predoru je bila danes slovesna otvoritev preboja druge predorske cevi. To je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost tako tovornega kot osebnega prometa. Po preboju bo večjih gradbenih del konec, nato sledi vgradnja elektro strojne opreme. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta. Druge teme oddaje: - Kmetje zadovoljni s sporazumom, ki je preprečil jutrišnji protest - Evropska unija povečuje finančna sredstva za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini - Združeni narodi stopnjujejo opozorila pred akutno prehransko negotovostjo v Gazi

Studio ob 17.00 Samodržec Putin in volitve, ki to niso

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

Dogodki in odmevi Vlada in sindikat Fides usklajujeta potek mediacije; kmetje za jutri napovedan shod odpovedali

Velikega kmečkega protesta jutri ne bo, saj so ga predstavniki kmetijskih organizacij odpovedali. Od tega jih je odvrnil dogovor o tvornem sodelovanju, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo danes podpisalo z vsemi organizacijami kmetov, s katerimi so se v zadnjem obdobju intenzivno pogajali za izpolnitev protestnih zahtev. V desetem tednu zdravniške stavke pravkar poteka sestanek sindikata in vladne strani s predstavniki Mediacijskega središča Odvetniške zbornice, na katerem naj bi usklajevali potek mediacije. Na mediacijo kot premik z mrtve točke je sindikat Fides pristal že pred časom, vlada pa je izhodišča za mediacijo sprejela v četrtek. Druge teme: - Na Jesenicah slovesno obeležili preboj druge cevi predora Karavanke; promet po njem bo predvidoma stekel konec prihodnjega leta. - Vladimir Putin je zmagal na nesvobodnih in nepoštenih volitvah, menijo zahodni voditelji. - Hrvaško ustavno sodišče: Zoran Milanović ne more hkrati biti predsednik države in kandidirati na parlamentarnih volitvah.

Aktualna tema Greva na samo? Utrinki s Tedna možganov 2024

Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!

Po Sloveniji Kadri in podjetja na Koroškem množično odhajajo v tujino

- Graditev novega doma starostnikov v Izoli naj bi še letos uvrstili v državni načrt razvojnih programov - Občina Osilnica na dražbi odkupila prostore trgovine, ki tako ostaja v vasi - Kiti in delfini v Jadranu bolj ogroženi kot pred nekaj desetletji

Danes do 13:00 Zahodne države kritično do ruskih volitev

Številne zahodne države so kritične do izzida ruskih predsedniških volitev, na katerih si je Vladimir Putin zagotovil peti mandat. V Parizu in Washingtonu med drugim opozarjajo, da volitve niso bile svobodne in demokratične. Legitimnost volitev je zavrnila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, saj da volivci pri glasovanju niso imeli izbire. Druge teme: - Na Jesenicah se začenja slovesnost ob preboju druge predorske cevi Karavanke - Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell Gazo označil za največje pokopališče na prostem - Včerajšnji kairiski vrh italijanska premierka Meloni označila za zgodovinski

Aktualna tema Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost

Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.

Jutranja kronika Putin prepričljivo in pričakovano v peti mandat na čelu Rusije

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je za peti mandat na tem položaju podprlo skoraj 88 odstotkov volilcev, kar je največ doslej. V televizijskem nagovoru je ocenil, da zaupajo njegovemu vodstvu in se zahvalil vsem, ki so prišli na volišča. Druge teme: - Kmetijske organizacije preklicale za jutri napovedan veliki protest v Ljubljani in dale vladi čas za uresničitev obljub - Izraelska vojska je obnovila napade na največjo bolnišnico v Gazi - Četrta uvrstitev rokometne reprezentance na olimpijske igre je tretja za Uroša Zormana in njegova prva v vlogi selektorja

Jutranja kronika Kmetijske organizacije preklicujejo za jutri napovedan protest kmetov v Ljubljani.

Velikega kmečkega protesta, ki je bil napovedan za jutri, ne bo, so sporočile kmečke organizacije. Na pogajajnjih z vlado konec minulega tedna so zbližali stališča, kmetje ji zdaj dajejo čas, da nove obljube uresniči. Vlado pa poleg kmečkih zahtev čakajo še pogoji zdravnikov, operatejev številke za klic v sili 112, sindikatov javnega sektorja ter delavcev na upravnih enotah. V oddaji tudi: - Ruski predsednik Putin z rekordno podporo osvojil peti predsedniški mandat. - 120-letnica rojstva Srečka Kosovela prinaša pestro dogajanje v Sežano. - Slovenski rokometaši š četrtim pohodom na olimpijado.

Podkasti

Prvič Čutim

Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.

Na pravi strani "Enakost je nova normalnost"

Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.

Srce bije za posel Marko Bitenc, Medicinski center Ljubljana

Gost 25. epizode Srce bije za posel je lastnik zasebne klinike Medicinski center Ljubljana Marko Bitenc. Je zagovornik javnega zdravstva, ki pravi, da bi morali biti vsi državljani glede na višino našega BDP-ja deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Letos bomo porabili 7 milijard evrov za plačevanje zdravstvenih programov, zato razloga za čakalne dobe ni. Kje v državnem sistemu je torej težava? In kakšen je njegov pogled na zdravniško stavko? Od odgovorov ste stran le klik.

Prvič Sem

Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

Na pravi strani Intervju s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar

8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.

Evolucija užitka Odkar sem na OnlyFans, mam dost časa za študij

Seksualno delo vključuje marsikaj, od trgovine z ljudmi in zlorab do nastopanja v feminističnih pornografskih filmih, ki so lahko tudi emancipatorna izkušnja.

Prvič Zatreskani

Ljudje si ne izbiramo, kdo nas privlači. Lahko nas privlačijo osebe drugega ali istega spola. Ko govorimo o tem, kdo nas privlači, govorimo o spolni umerjenosti. Mladi, ki bodo v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice, se bodo pogovarjali o tem, kako so ugotovili, kdo jih privlači, kako so svojo spolno usmerjenost razkrili in jo še razkrivajo drugim. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

ApolloLajka Pristanek Odiseja na Luni, razvoj Starshipa in drugi pospeški vesoljskega sektorja - Matevž Dular, Tomaž Zwitter

Podjetje Intuitive Machines se je s pristankom sonde Odisej uspešno vpisalo v zgodovino kot prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni. Kaj se je pri tem vendarle zalomilo in zakaj? Kaj prinaša intenzivni vstop zasebnega sektorja na področje vesolja? Vsekakor je povedno, da so zasebniki (beri: SpaceX) vsaj področje dostopa do vesolja temeljito pretresli, pocenili in obenem pomnožili polete v orbito. Zakaj je pravzaprav Falcon tako zanesljiv, kako poteka razvoj Starshipa in kaj novega prinaša Vulcan Centaur? Je satelitov v orbiti morda že zdaj preveč in kako je z idejami o rudarjenju asteroidov, s tovarnami v orbiti in še številnimi drugimi zamislimi za novo vesoljsko dobo. Gosta sta tokrat dva: prof. dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo UL in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL.

Srce bije za posel Nevenka Kržan, Luka Koper

Gostja 24. epizode Srce bije za posel je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Kriza v Rdečem Morju se nadaljuje cene za prevoz kontejnerja so čez noč poskočile s 1500 do 2000 na 6000 do 7000 dolarjev na kontejner – kaj to pomeni za poslovanje našega pristanišča? Luka čaka na dokončanje drugega tira – se nam obeta še en vzporedni tir? Kaj pa gradnja tretjega pomola, ki bo segala na območje Ankarana? S sogovornico tudi o drogah in eksotičnih gostih v našem pristanišču.

Umetnost možnega Vloga (ne)zvestobe v slovenski politiki – Andraž Zorko (Valicon)

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

Prvič Srcozlom

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

Iz glasbenega uredništva

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 17. 3. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbira glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem & bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, kubanska in portoriška glasba ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 17. 3. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert bluegrassa Kathy Kallick iz studia 2 TV Slovenija (Urednik: Jane Weber)

Kalifornijski bluegrass je v primeri s tistim iz Apalačev mehkejši in bolj džezovski. Da je nekaj posebnega, smo se prepričali že na koncertih Johna Moora in njegove vizionarske skupine Bluegrass Etc. To upravičeno štejejo med bolj inovativne zasedbe, zavezane kalifornijskemu užitkarskemu zvenu in slogu, ki ga je ustoličil Clarence White. Med kalifornijske ustvarjalke, ki se držijo tradicionalnega sloga in se zato delno razlikujejo od prevladujočega precej inovativnega kalifornijskega toka, pa sodita Laurie Lewis in Kathy Kallick. Sodelovali sta pri projektu True Life Blues - The Songs Of Bill Monroe in za svoj prispevek dobili celo grammyja. V bluegrassu imajo ženske pač pomembno vlogo in omeniti moramo vsaj še imena, kot so: Hazel Dickens, Alice Gerrard, Claire Lynch, Ola Belle Reed in Suzanne Thomas. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Na odru Studia 2 Televizije Slovenija vam igra Kathy Kallick s svojo skupino. Artist/Izvajalec: The Kathy Kallick Band Venue/Studio/Dvorana: Studio 2 TV Slovenija Date/Datum: 23.3.2000 Sound Technican/Mojster: Zoran Crnkovič Producer/Producent: Jane Weber Assistent(s)/Editor(s)/Pomočnik: Zvone Tomac (TV Show) Musicians/Glasbeniki/Zasedba: Kathy Kallick: kitara, vodilni glas Amy Stenberg: bas, glas Avram Siegel: bendžo, kitara, glas Tom Bekeny: mandolina, violina, glas Trakova: G-42171; G-42172 pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time 1 Train 45 Trad./Ljudska 2 Who’s Goin’ Down To Town Trad./add. Lyrics Kathy Kallick 3 Rocky Road Blues Bill Monroe 4 Thoughts Of Love and Home Kathy Kallick 5 Old Red Mandolin Trad. ??? Ne vem!!! 6 Moods Of A Fool Bell & Grant 7 Don’t Mind Me Kathy Kallick 8 Warmer Kind Of Blue Unknown 9 Tomorrow’s Breakdown Avram Siegel 10 I’d Jump the Mississippi George Jones & Johnny Mathis 11 Wings Kathy Kallick 12 Save Everything Kathy Kallick Do tu je prvi trak!!! 13 Call Me A Taxi Kathy Kallick 14 Close By Bill Monroe 15 Neon Chief/Fire In The East Tom Bekeny 16 Dark Moon Ned Miller 17 Water Bound Trad. 18 My Old Clinch Mountain Home A.P. Carter 19 Walkin’ In My Shoes Kathy Kallick 20 When I Wake Up To Sleep No More Marion W. Esterling 21 Honky Tonk Blues Hank Williams Skupna minutaža televizijske oddaje: 77'08"

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Zvončki in trobentice

Glasba v tokratni oddaji zveni in poje o zvončkih, trobenticah, mačicah, narcisah in pa seveda o pomladi, prihajajočem letnem času, ki je, vsaj nekateri tako pravijo, najlepši, saj pomlad prinaša prebujanje narave in ob vseh naravnih lepotah tudi glasbene ustvarjalnosti. Tak spomladanski šopek vam ponujamo tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Z oskarjem nagrajene skladbe

V noči na ponedeljek so v Hollywoodu že 96. podelili najprestižnejše filmske nagrade oskarje, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskar je tudi registrirana in storitvena znamka Akademije znanosti in umetnosti gibljivih slik. Podeljujejo jih v več kategorijah in med 23 glavnimi nagradami je od leta 1934 tudi tista za najboljšo skladbo. Od leta 1941 je v pravilniku Akademije zapisano, da mora biti skladba ustvarjena posebej za film..Od leta 1945 je lahko nominiranih največ pet skladb. Nagrado prejmejo skladatelji in pisci besedila za skladbo. V Godbah z zgodbo poslušamo nekatere z oskarjem nagrajene skladbe, ki so z leti postale zimzelene, med njimi sta tudi letošnja nagrajenka Billie Eilish in skladba What was i made for.

41 stopinj vročine Smeh in solze

V oddaji poslušamo skladbe Smeh in solze (Tjaša Fabjančič/Michael Lagger) - poje Tjaša Fabjančič, Saint Louis Blues (William Christopher Handy/Jože Privšek), Crianças (Wayne Shorter/Milko Lazar) ter Without Return (Emil Spruk).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija ØXN: Cyrm

ØXN: Cyrm. Album prvenec nove irske temnovalovske fuzijske zasedbe, vzporednice tamkajšnje folk skupine leta 2023 Lankum. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/07/oxn-cyrm/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 10. 3. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 10. 3. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer KATHY KALLICK V KONCERTU BLUEGRASSA (UREDNIK: JANE WEBER)

Pogovor s Kathy Kallick GLAS KALIFORNIJSKE HRIBOVKE Kalifornijski bluegrass je v primerjavi s tistim iz Apalačev mehkejši in bolj jazzovski. Da je nekaj posebnega, smo se prepričali že na koncertih Johna Moorea in njegove vizionarske skupine Bluegrass Etc. To upravičeno štejejo med bolj inovativne zasedbe, zavezane kalifornijskemu užitkarskemu zvenu in slogu, ki ga je ustoličil Clarence White. Med kalifornijske ustvarjalke, ki sledijo tradicionalnemu slogu in zato deloma odstopajo od prevladujočega dokaj inovativnega kalifornijskega toka, pa sodita Laurie Lewis in Kathy Kallick. Sodelovali sta pri projektu True Life Blues - The Songs Of Bill Monroe in za svoj prispevek dobili celo grammyja. Slišali smo ju tudi pri nas. V bluegrassu imajo ženske pač pomembno vlogo. S Kathy smo se po telefonu pogovarjali pred nekaj dnevi pred izidom novega albuma. Verjetno se gre zahvaliti Maybelle Carter iz družinske zasedbe The Carter Family, da so tudi ženski glasovi že zgodaj preplavili radijske valove in utrli pot današnjim izvajalkam, ki jih je razmeroma veliko v prav vseh podzvrsteh countryja. Celo tako slavne pevke, kot je Dolly Parton, se včasih odkrito spogledujejo z bluegrassom in nič nenavadnega ni, če za velike založbe snemajo posladkane radijske uspešnice, v prostem času pa se zaprejo v studio in za kakšno neodvisno hišo posnamejo ploščo bluegrassa. Kathy Kallick v svoji skupini igra kitaro in poje vodilne in spremljevalne vokale, Tom Bekeny igra mandolino in violino ter poje harmonije, Amy Stenberg igra na akustični bas in poje vodilne in spremljevalne vokale, Avram Siegel pa igra na bendžo in kitaro in poje harmonije. Na plošči Walkin’ In My Shoes, o kateri smo v Muski pisali takoj po izidu, je skoraj polovica avtorskih skladb Kathy Kallick, izmed pol ducata priredb pa gre omeniti vsaj ognjevito izvedbo klasične skladbe Billa Monroeja Rocky Road Blues. Prav ta to zasedbo kaže v najboljši luči in daje vedeti, zakaj jo kritiki tako hvalijo in cenijo. Na plošči boste slišali tudi nekatere gostujoče glasbenike, najbolj pa brez dvoma izstopa violina, ki jo virtuozno igra Darol Anger. V bluegrassu je težko ponuditi kaj novega, vendar se na trenutke zdi, da Kathy Kallick velikokrat ob pomoči Avrama Siegela, ki skrbi za še neslišane vložke na bendžu, uspe prav to. V tistih starinskih melodijah najde nove podrobnosti in jih nadgradi oziroma prilagodi času. Seveda ni treba poudarjati, da gre za sijajne in tako rekoč nezmotljive inštrumentaliste. Avram Siegel je na primer na koncertih poznavalce presenetil z dokaj nenavadnim in zelo samosvojim slogom igranja na 5-strunski bendžo, ki bi ga težko sploh s čim primerjali. Iz osebnih radijskih izkušenj vem, da imajo poslušalci odpor do countryja in bluegrassa, vendar gre vsaj iz bolj tehničnega zornega kota poudariti, da je to dosledno akustična glasba, ki omogoča odlična snemanja brez uporabe kakršnihkoli efektov in drugih studijskih pomagal, zato lahko nudi posebne užitke ljubiteljem dobro posnete glasbe. Glasbila v tej glasbi so si po jakosti zelo različna (najglasnejši je na primer bendžo), zato je snemanje te glasbe prava mala znanost in nič čudnega ni, da včasih tudi vodilne avdiofilske revije zelo naklonjeno pišejo o bluegrassovskih ploščah in jih postavljajo ob bok ploščam jazza. S Kathy Kallick, dobitnico grammyja, smo se srečali na slovenski turneji, ko je nastopila v televizijskem studiu in v novogoriški Perli, ki je v zadnjem desetletju postala pravo koncertno središče za blues, country in podobno glasbo, ki je v Ljubljani skorajda ni slišati. Najprej nekaj besed o svoji karieri. Poznamo tvojo prijateljico Laurie Lewis. Rodila sem se v Chicagu in se nato preselila v Kalifornijo, kjer sem se naučila igrati hribovsko glasbo ameriškega severovzhoda, zdaj živim v Oaklandu v Kaliforniji. Z Laurie sva začele igrati bluegrass že v sedemdesetih letih, ko sva imeli skupino, v kateri so na začetku igrale le ženske, kar je bilo nekaj novega in nenavadnega za to glasbo. Pozneje sva ločeno nadaljevali z igranjem bluegrassa z različnimi glasbeniki, sama sem kmalu zbrala skupino, ki je igrala bluegrass s primesmi folka. Pesmi so vključevale tako izvirne izvedbe kot tudi avtorske pesmi posameznih članov skupine. Trenutna zasedba, imenovana The Kathy Kallick Band, obstaja že tri leta in pol. Povej našim bralcem kaj o svojem repertoarju, ki je zelo zanimiv in za bluegrass kar malce nenavaden. Veseli me, da se ti zdi mikaven. Tudi sama menim tako. Osnovo predstavljajo moje avtorske pesmi in tradicionalni napevi, ki jih skušamo podati na zanimiv način v okvirih tradicije bluegrassa in countryjevske glasbe. Kot se za to glasbo spodobi, je čutiti tudi vpliv irske glasbe, swinga in jazza. Veliko pesmi, ki jih igramo, so tradicionalni napevi in melodije. Za večino ne vemo niti, kdo jih je napisal. No, kmalu sem si kako pesem izmislila kar sama in njeno zgodbo zapisala v slogu tradicionalnega countryja. Nekaj pesmi je tudi z repertoarja družine Carter, to so namreč za nas korenine countryja. Carterjevi so našli veliko starih ljudskih pesmi - nekatere prihajajo mogoče celo z britanskih otokov in so pripovednega značaja - razširili so jih po vsej deželi in tako se je vse skupaj začelo.Te pesmi torej pripovedujejo zgodbo in takšna so tudi moja avtorska dela. Album Walking In My Shoes je dobil zelo dobre ocene. Plošča je posneta že leto dni. Bila je uspešna v Ameriki, kjer je bila deležna tudi pogostega radijskega predvajanja, za kar smo zelo hvaležni, saj ni ravno v navadi, da bi tudi vplivnejše radijske postaje vrtele takšno glasbo. Zdi se mi, da dobro ponazarja zvok naše skupine. Na njej je mešanica originalnih izvedb in priredb, ki smo jim dodali nova besedila ali jih zaigrali kako drugače. Imamo namreč svoj slogan: Vroč bluegrass in sveži izvirniki! In temu preprostemu načelu sledimo za vsako ceno. V tvojem repertoarju so tudi otroške pesmi. Kje si se jih naučila? Posnela sem dve plošči s pesmimi za otroke. Glasbo za otroke sem začela snemati, ko sem dobila otroke. Imam trinajstletno hčer, drugi pa je pet let in pol. Album Use A Napkin Not Your Mum je znova mešanica mojih in tradicionalnih otroških pesmi, zaigranih v različnih glasbenih slogih, ki segajo od starodavnih melodij za violino in bendžo do bluegrassa in swinga. To je preprosto zanimiva in privlačna mešanica, ki k poslušanju pritegne tudi odraslega. Večina pesmi je zabavnih in smešnih, nekaj je uspavank, druge pa so bolj poskočne in za ples. Ob Woodyju Guthrieju oziroma njegovi glasbi sem odraščala. Njegove otroške pesmi so mi igrali moji starši, zato so se mi globoko vtisnile v spomin. On je torej tisti ključni vir. Bluegrass je zelo tradicionalen. Je takšna tudi tvoja skupina? V bluegrassu je veliko navad in običajev, ki segajo daleč v zgodovino. V Ameriki je tako v navadi, da se na vsakem bluegrassovskem nastopu občinstvo burno odzove, ko predstavim glasbenika in povem od kod prihaja. Iz kalifornijskega Berkeleyja prihaja bendžoist in pevec Avram Siegel. Iz Crocketta v Kaliforniji je basistka in pevka Amy Stenberg. O naslednjem glasbeniku ti bom povedala malce več. Igra mandolino in gosli, njegova linija pa gre nazaj dlje kot večina naših. Njegovi predniki prihajajo iz Madžarske, svoja mlada leta je preživel v Clevelandu v Ohiu, zdaj živi v San Franciscu v Kaliforniji. To je Tom Bekeny. Vsak član skupine je prinesel nekaj svojega. Amy zna na primer najti zanimive pesmi v countryju. Pesem I’d Jumped The Mississippi je prepeval George Jones, ko je v zgodnjih šestdesetih letih izdal razmeroma malo znano bluegrassovsko ploščo. Imela jo je njena mama in jo je vedno znova vrtela ob zibki male Amy. V repertoarju imamo tudi gospel, nabožno glasbo, ki je pomemben del bluegrassa. Nekaj takšnih pesmi sem napisala sama in Avram po navadi v njih igra fingerpicking kitaro, pojemo pa štiriglasno. Vsak član zasedbe ima torej zelo specifično in pomembno, tako rekoč nenadomestljivo vlogo. Tradicije je torej veliko; slišati jo je v vsaki noti! Literatura, viri in video: Knjiga CLAWHAMMER STYLE BANJO avtorja Kena Perlmana je ena boljših učnih knjig za vse, ki jih zanimajo razni slogi igranja na bendžo, v prvi meri pa gre za knjigo o starinskem slogu, ki ga je očitno absorbiral tudi Avram Siegel iz skupine Kathy Kallick (musicdispatch.com). Lomaxov video APPALACHIAN JOURNEY iz cikla založbe Stefana Grossmana v značilnem Lomaxovem slogu z dokumentarnimi avdio-vizualnimi posnetki prikazuje korenine bluegrassa. Alan Lomax je v metodologijo etno-muzikološkega dela vnesel kar nekaj novosti, predvsem pa je veliko delal na terenu, in ni sedel v pisarnah ter narcistično občudoval svoje znanje, kar velikokrat počnejo 'kabinetni poznavalci' (Stefan Grossman's Guitar Workshop, P.O. Box 262, Tonbridge, Kent TN10 3ZP, England; www.guitarvideos.com). Avdiofilski pogled na akustično glasbo Kathy Kallick, HI-FI Journal (HFJ42/2000, avtor J.W.) Televizijska koncertna oddaja, posneta 23. marca, 2000 v studiu 2 Televizije Slovenija

Za otroke in mlade

Prvič Čutim

Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.

Lahko noč, otroci! Boter jež se je zbudil

Babica je rada sprejela tako koristnega gosta. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Ivanka Mestnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! Medvedek in sanje

Medvedek je spal vso zimo. Da se človek vpraša, ali zima sploh pozna medveda? Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Gregor Preac. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

RIO radijska igra za otroke Boris A. Novak: Viteški turnir v Šiški

Igra iz leta 1998 je nekaj posebnega. V njej namreč slišimo, kako se Rihard Levjesrčni, slavni angleški kralj, in Robin Hood, njegov še slavnejši podanik, pojavita iz sive davnine. Pot ju pripelje v Šiško, predmestje Ljubljane, tam pa sta priča zgodbi današnjih slovenskih najstnikov. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Ob koncu igre je tudi pogovor z Borisom A. Novakom. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Rihard Levjesrčni – Polde Bibič Robin Hood – Aleš Valič Romaž – Grega Čušin Vesna – Manca Ogorevc Bojan – Rafael Vončina Borut – Miha Nemec Branko – Rok Vihar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1998.

Lahko noč, otroci! Pomladne želje

Pomlad … naj bo lahka kot metuljček in snežna kot zvonček … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Hudo! O mednarodnih izmenjavah z novinarkami z OŠ Litija

Z nami so bile mlade novinarke z OŠ Litija. Na novinarskih delavnicah na njihovi šoli smo posneli številne sogovornike, nekateri prihajajo iz tujine. Šola je namreč vključena v program Erasmus + in ta teden je tam potekala mednarodna izmenjava učencev. Kako je bilo gostiti češke učence, kakšen zalogaj je organizacija mobilnosti učencev in kakšne izkušnje pri tovrstnih projektih dobijo učenci in učitelji? Več izveste v Hudoju!

Kulturomat Kratkoprozni prvenec Opazovalnica

Od ljubezni do pesnikovanja že v mladih letih do prve pesniške zbirke, Dostop na odprto morje, ki je izšla v sklopu festivala Urška leta 2019, je Nino Kremžar pisateljsko pero vodilo tudi do proznega ustvarjanja. Njen kratkoprozni prvenec, ki je bil izdan pri KUD Sodobnost Internacional, nosi naslov Opazovalnica, v katerem se piska poglablja v človeške odnose, intimo, v soočanje s težkimi, včasih tudi neizrekljivimi občutji, vse to pa preplete v prav posebno formo. S pisanjem pesmi in zgodb pa se njeno literarno udejstvovanje ne zaključi, saj je Nina tudi odgovorna urednica literarne revije Nebulae.

Hudo športni Košarkar Markus Auflič

V rubriki Hudo športni ostajamo na OŠ Litija, tam smo spoznali obetavnega mladega košarkarja Markusa Aufliča, ki igra za KK Cedevita Olimpija. Že njegov oče je bil košarkar, devetošolec pa se prav tako navdušuje nad tem športom.

Zakajček Zakaj grmi?

Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o spanju in ugotavljamo, zakaj sta spanje in počitek pomembna. Včasih, ko je zunaj slabo vreme, smo bolj zaspani in si morda privoščimo tudi popoldanski počitek – kaj pa, ko slabo vreme spremljajo še nevihte – lahko otroci takrat zaspite ali vas je strah grmenja in bliskanja? Tadeja Bizilj se je v tokratni rubriki Zakajček s sogovorniki spraševala, zakaj sploh grmi in kaj se takrat dogaja na nebu …

Radijski ringaraja Spanje za naše zdravje

Zakaj je spanje pomemben del našega življenja, kaj sanjate in kdaj ne morete zaspati? Ker smo 15. marca obeleževali svetovni dan spanja, smo se o tem pogovarjali z učenci z OŠ Litija in s pediatrinjo dr. Anjo Radšel. Izvedeli bomo, koliko ur moramo spati, ali v spanju otroci res rastejo in kako lažje zaspimo …

Lahko noč, otroci! Miklavž

Pravljica o soncu … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Žarko Petan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1979.

Naše skupnosti

Naše poti V Kočevju za uspešnejše vključevanje Romov v družbo stavijo na mlade

V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.

Sotočja Kako premostiti ovire, ki so jih v zgodovini postavile meje? S sodelovanjem!

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?

Slovencem po svetu "Obdani smo z morjem, ljudje so prijazni, ne vtikajo se vate"

V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.

Sami naši Smiljana Marinović na svetovnem prvenstvu osvojila 6 medalj, novi album skupine Jimmy Barka Experience, predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši pogovorili s Smiljano Marinović, ki je na veteranskem svetovnem prvenstvu v Dohi osvojila 4 zlate in 2 srebrni medalji. Po športnih utrinkih bo čas za glasbo. Izšel bo namreč težko pričakovani album skupine Jimmy Barka Experience. Dober razlog, da jo obiščemo. Za konec pa smo pustili resnejšo temo. Govorili bomo o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ.

Naše poti Diskriminacija proti Romom v Prekmurju ostaja prikrita ali neprijavljena

Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.

Sotočja 'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.

Slovencem po svetu "Največ domotožja gre skozi želodec"

Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.

Sami naši Ismar Mujezinović, oblikovalec plakatov za 14. Olimpijske igre v Sarajevu, fotograf Dragan Teodorović, ki dokumentira jugoslovansko rokovsko sceno, in predstava gledališča SARTR o vplivu vojne na posameznika in družbo

V oddaji Sami naši na Prvem vas bomo popeljali v atelje Ismarja Mujezinovića, bosanskohercegovskega slikarja in oblikovalca nagrajenih plakatov za 14. Olimpijske igre v Sarajevu. Ne zamudite tudi pogovora z fotografom Draganom Teodorovićem - Zekom, ki že več kot 40 let dokumentira jugoslovansko rokovsko sceno. Na začetku oddaje pa bomo skozi predstavo gledališča SARTR iz Sarajeva raziskali vpliv vojne na posameznika in družbo.

Naše poti Legalizacija naselja in elektrika v naselju Gazice predvidoma še letos

Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.

Sotočja Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.

Slovencem po svetu V Sydneyu ponovno zaživela slovenska radijska oddaja

Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.

Med štirimi stenami

Pogled na blodnjo z narobne strani

47 min

ADHD v življenju in šoli

40 min

Odločitev za življenje brez otrok

31 min

Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?

30 min

Življenje s shizofreno mamo

46 min

Bojana Ivanovič: "Vsak dan se opomnim, da rešitev obstaja. Imejmo se radi."

39 min

Najnovejše

Jutranja kronika Pogajalci vlade in Fidesa s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice pripravili predlog dogovora o mediaciji

Pogajalci vlade in sindikata Fides morajo pred dogovorom o mediaciji pri pristojnih matičnih organih potrditi predloge izhodišč. Te so določili na včerajšnjem srečanju s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Če jih bosta vlada in glavni stavkovni odbor Fidesa potrdila, se bo mediacija lahko začela prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - V Bistrici ob Sotli vladi poslali zahtevek za pridobitev nadomestila zaradi bližine nuklearke. - Pogačar drugi na uvodni etapi dirke po Kataloniji.

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Pod Karavankami slovesno obeležili preboj druge cevi predora

Na Jesenicah je bila danes slovesnost ob simboličnem prebitju še zadnjih metrov trase druge cevi avtocestnega predora Karavanke, po treh letih in pol del na slovenski strani. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen večje pretočnosti predora, predvsem trgovskih in turističnih poti. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta, nemoteno po obeh ceveh pa čez pet let.

Prvič Čutim

Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.

Naše poti V Kočevju za uspešnejše vključevanje Romov v družbo stavijo na mlade

V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.

Sotočja Kako premostiti ovire, ki so jih v zgodovini postavile meje? S sodelovanjem!

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?

Lahko noč, otroci! Boter jež se je zbudil

Babica je rada sprejela tako koristnega gosta. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Ivanka Mestnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Radijski dnevnik Po treh letih in pol del na slovenski strani danes slovestnost ob preboju na delovišču druge cevi avtocestnega predora Karavanke

V karavanškem predoru je bila danes slovesna otvoritev preboja druge predorske cevi. To je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost tako tovornega kot osebnega prometa. Po preboju bo večjih gradbenih del konec, nato sledi vgradnja elektro strojne opreme. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta. Druge teme oddaje: - Kmetje zadovoljni s sporazumom, ki je preprečil jutrišnji protest - Evropska unija povečuje finančna sredstva za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini - Združeni narodi stopnjujejo opozorila pred akutno prehransko negotovostjo v Gazi

Studio ob 17.00 Samodržec Putin in volitve, ki to niso

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

Dogodki in odmevi Vlada in sindikat Fides usklajujeta potek mediacije; kmetje za jutri napovedan shod odpovedali

Velikega kmečkega protesta jutri ne bo, saj so ga predstavniki kmetijskih organizacij odpovedali. Od tega jih je odvrnil dogovor o tvornem sodelovanju, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo danes podpisalo z vsemi organizacijami kmetov, s katerimi so se v zadnjem obdobju intenzivno pogajali za izpolnitev protestnih zahtev. V desetem tednu zdravniške stavke pravkar poteka sestanek sindikata in vladne strani s predstavniki Mediacijskega središča Odvetniške zbornice, na katerem naj bi usklajevali potek mediacije. Na mediacijo kot premik z mrtve točke je sindikat Fides pristal že pred časom, vlada pa je izhodišča za mediacijo sprejela v četrtek. Druge teme: - Na Jesenicah slovesno obeležili preboj druge cevi predora Karavanke; promet po njem bo predvidoma stekel konec prihodnjega leta. - Vladimir Putin je zmagal na nesvobodnih in nepoštenih volitvah, menijo zahodni voditelji. - Hrvaško ustavno sodišče: Zoran Milanović ne more hkrati biti predsednik države in kandidirati na parlamentarnih volitvah.

Aktualna tema Greva na samo? Utrinki s Tedna možganov 2024

Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt